Ven, v naravo je treba!

In če želi preživeti, mora znova premisliti, ovrednotiti in prilagoditi svoje delovanje. Če bi preverili dejavnosti povprečnega posameznika v okviru omejenega časa v zadnjem tednu, bi vsebine, ki jih uvrščamo med gibalno/športno aktivnost, verjetno bolj redko zasledili. Ključne gibalne aktivnosti, kot so tek, hoja, plavanje in kolesarjenje, bi verjetno bolj pogosto nadomestile vsebine, kot so vožnja, služba, domača opravila, osebna higiena, računalnik, televizija, telefon, pa spet služba ... Ker ni časa za pomembna opravila, zmanjka časa za druga, “manj” pomembna.

Delež aktivnega prebivalstva, ki svoje delo opravlja sede, še nikoli ni bil tako velik, svoje pa doda tudi sedeče preživljanje prostega časa. Iz udobnega naročja modernih ležalnikov pa je množice težko priklicati, še težje pa jih osvestitii o pomenu in vlogi gibalnih/športnih aktivnosti. Znanstveniki so za nameček letos poleti odkrili magično “tabletko vadbe”, hormon, ki deluje kot vadba, kuri kalorije, pospeši mišični metabolizem in morda celo poveča mišično moč. Nujno potrebne vsebine in programi gibalnih/športnih aktivnosti pa so največkrat preveč oddaljeni tako prostorsko kot časovno, velikokrat pa, žal, tudi gmotno.

Zdrav in gibalno kompetenten otrok odrašča v posameznika, ki bo skrb za svoje zdravje ohranjal v pozno starost. Posebej pomembno je, kakšno raven gibalne učinkovitosti človek prinese v starejša leta. Starostnik, gibalno aktiven vse življenje, bo imel te sposobnosti bistveno višje, s tem pa si bo zagotovil samostojnost v pozno starost in jo takrat tudi ohranjal.

Zagotavljanje ustreznega, dinamičnega, izkušenjsko bogatega okolja, polnega ustreznih in raznolikih gibalnih spodbud, zahteva določeno tveganje, današnji model vedno bolj hiperprotektivne družbe pa deluje ravno nasprotno. Predvsem otrokom in mladostnikom v želji po “dobrem in varnem” omejujemo spodbude in jih zapiramo v socialne, čustvene in gibalne “inkubatorje”. V takšnih okoljih seveda nimajo pravih spodbud in ne razvijajo potreb po prevzemanju odgovornosti za lastna dejanja.

Ta zaprt krog, ki vodi v neaktivnost, odtujevanje od osnovnih aktivnosti in potreb, je predmet številnih in že dolgo znanih opozoril današnji družbi, ki pa očitno še danes ni sposobna sprejeti konkretnih ukrepov. Zagotavljanje ustreznega in varnega okolja ter odgovornosti do tveganja, ki ogroža naše najmlajše in jim onemogoča kakovostno preživljanje prostega časa v naravnem okolju, parkih, ulicah, bo naša družba morala sprejeti. Odgovornost pa bomo morali prevzeti tudi za odrasle, jih osveščati in jim omogočiti ustrezna okolja, v katerih bodo lahko udejanjili svoje temeljne potrebe in se vključili v gibalno/športno aktivnost. V skrb za trajnostni razvoj in zdravje okolja bomo morali kot enega ključnih dejavnikov v obravnavo vključiti življenjski slog posameznika, njegovo gibalno učinkovitost, odpornost njegovega organizma in delazmožnost.

Če analiziramo motivacijske dejavnike gibalnega/športnega udejstvovanja - razvoj novih gibalnih znanj, napredovanje v gibalnih sposobnostih, dvig ravni splošne gibalne pripravljenosti in učinkovitosti, zabava ter izziv - biti izzvan - lahko hitro ugotovimo, da so to spodbude, ki jih za celostno in harmonično delovanje človek dobre volje nujno potrebuje. Vendar pa teka ne moremo ponuditi na policah trgovin, hoje ne moremo kupiti preko spletnih strani. Stopiti moramo v naravo in izbrati sebi primerno gibalno/športno aktivnost, družbo in okolje.

Zima žal velja za čas, ko naj bi bile te možnosti omejene, a ni tako. Kot pravijo, “vreme je vedno, le napraviti se je potrebno”. In zimska idila hitro postane veliko bolj zanimiva, zabavna, čarobna. Vsekakor je smučanje prva asociacija na zimo in za Primorce velikokrat še bolj kot za marsikaterega rojaka iz notranjosti. Smučanje lahko predstavimo na različne načine. Lahko je zahtevna športna aktivnost, lahko pa najlepši način za doživljanje zimske idile. Vsekakor pa je na začetku, kot pri vsaki športni aktivnosti, tudi pri smučanju - učenje. Tega se običajno lotimo v otroštvu, kar pa ni vselej pravilo. Določene zakonitosti in pravila tako poučevanja kot učenja veljajo ne glede na starost učenca, druge posebnosti, značilne za določeno starostno obdobje, pa narekujejo različen pristop. Ko otroka učimo in naučimo smučati, pa tudi pomembno prispevamo k razvijanju njegovih trajnih navad. In če bo del teh zapisan športu, bo gotovo smučanje ostalo na seznamu njegovih rekreativnih dejavnosti.

Vsekakor možnost zimske rekreacije ne ponuja le sneg. Istrani poznamo posebno lepoto in moč zimske burje, ki odpihne vse slabe misli in neprijetno voljo. V zmernem zatišju šavrinskih hribov postane zimski sprehod ali kolesarski izlet enkratno doživetje. Ker pa gre za užitek in zdravje, se možnosti, ki jih nudi slovenska Istra v zimskem soncu, ne končajo le s ponudbo enkratne narave. Narava je s svežim, pravkar stisnjenim oljčnim oljem, mladim refoškom in vitamini kakija v tem času ravno stopila tudi skozi vrata. Ponudba uravnoteži energijsko bilanco in zagotovi nadomeščanje energije, ki jo je zimska rekreacija odpihnila.

RADO PIŠOT