Vetrni kolos le 177 metrov od hiše

LAŽE > Laženci so zato na infrastrukturno ministrstvo poslali zelo odločno negativno mnenje k postavitvi vetrnega parka, podprto z več mednarodnimi študijami.

“Ko boste naslednjič umeščali vetrne elektrarne v prostor, poglejte, kaj pomenijo sive pike na zemljevidu. Morda so to vasi, v katerih živijo ljudje. Ljudje, ki plačujemo davke, ljudje, ki jim ni vseeno, kakšno zapuščino bodo predali svojim otrokom. V imenu naših otrok in naših vnukov zahtevamo, da ne umestite vetrnega parka v naš prostor,” so v sklepu mnenja zapisali vaščani Laž.

Kraki skoraj do hiše

Sicer pa so v mnenju k pobudi za državni prostorski načrt (DPN) za park vetrnih elektrarn Senožeška brda (rok za oddajo pripomb se je iztekel v ponedeljek), Laženci izpostavili več negativnih vplivov vetrnic na njihovo okolje. Predvsem bodejo v oči zelo kratke razdalje med stojišči nekaterih vetrnic (te bodo večje kot je obstoječa v Dolenji vasi) in hišami v naselju.

“Pobudnik projekta očitno ni videl hiše na naslovu Laže št. 1 in v njeno neposredno bližino, na razdalji 177 metrov, umestil eno od stojišč,” omenjajo najbolj v nebo vpijoč primer lokacije vetrne turbine. Sledi jim še nekaj podatkov o lokacijah vetrnic v razdalji manj kot 500 metrov od vasi. V elaborat so vključili še strokovna mnenja nekaterih strokovnjakov, Dancev in Novozelandcev, o škodljivih vplivih vetrnih elektrarn na zdravje ljudi. “Ne samo, da bo treba za vsako vetrnico posekati en hektar gozda, za štiri metre široke dostopne poti pa še toliko več, kar bo povsem uničilo našo pokrajino, zelo nas skrbi škodljivi vpliv infrazvoka, ki ga oddajajo vetrne turbine,” ogorčeno pove predstavnica Laž Martina Žetko.

Spomni, da je za prebivalce Dolenje vasi, kjer že stoji vetrnica, ta zvok zelo moteč. “Si predstavljate, kakšen bo šele vpliv infrazvoka, ko bo cela naša vas obdana z vetrnicami?” ne skriva ogorčenja Žetkova. V pripombah so opozorili še na negativne vplive vetrnic na živali, ki bi jim najbolj škodil prav nizkofrekvenčni zvok.

Ker so degradirani, naj bodo še bolj?

Skrbi jih tudi prihodnji razvoj. “Nekateri so prepričani, da bi vetrnice ne skazile pokrajine. Občina Divača bi dovolila nove lokacije na degradiranem območju med avtocestnim in energetskim koridorjem; a Laženci se s tem ne strinjamo. Če je že degradirano, zakaj naj bo še bolj? To območje namreč še zmeraj preraščajo neokrnjeni in neobljudeni gozdovi, v vasi pa si po vseh letih, odkar smo prisiljeni biti na okopih zaradi kamnoloma, asfaltnih baz, betonarne in daljnovodov, želimo miru,” je še odločna predstavnica Laž.

Misel, s kakšno lahkotnostjo bi pobudnik vetrnih elektrarn, podjetje Vepa iz Ljubljane, umestil težko industrijo v njihove gozdove in okolico, jih navdaja z grozo in prezirom. Prepričani so, da bodo vetrnice v največji možni meri slabo vplivale na turistično dejavnost na njihovem območju. “Zato je povsem nerazumljivo, da se divaška občina turistično promovira prav s produkti kot je neokrnjena narava, hkrati pa je velikodušno podprla precej načrtovanih stojišč vetrnih turbin. Naj se odloči ali za ohranjeno naravo ali za industrijo,” je Žetkova razočarana nad pasivnostjo občine.

“Postali bomo industrijski begunci”

“Pričakovali smo več zavzetosti za svoje občane, a kot kaže, prevladujejo interesi; veliko zemljišč je namreč v zasebni lasti, nekateri imajo celo to 'srečo', da bosta na njihovem stali dve vetrnici. Le kakšne odškodnine bodo to? Koliko lobiranja, ki naj bi se začelo že pred nekaj leti, vsebujejo zadnje govorice, ki jih slišimo?” ne skriva razočaranja sogovornica.

Laženci v pripombah na DPN ne morejo niti mimo negativnih ekonomskih vplivov. Poudarjajo, da bodo njihove nepremičnine v primeru umestitve samo ene vetrne turbine v bližnjo okolico vasi postale ničvredne lupine, ki jih ne bo mogoče prodati, saj nihče ne bi želel živeti blizu vetrnih polj. Zaradi ohranitve zdravja se bodo morali odseliti, vendar še naprej plačevati davke državi, ki jih bo tako rekoč obsodila na industrijsko begunstvo. “Te naše pripombe so le začetek, proti vetrnicam se bomo z vsemi močmi borili še naprej, če bo treba, tudi z državljansko nepokorščino,” sklene Žetkova.

Predsednica krajevne skupnosti Alenka Štrucl Dovgan pa je včeraj za PN povedala, da se bodo prihodnji teden na svetu krajevne skupnosti seznanili še z ostalimi mnenji in pripombami na DPN ter sprejeli odločitev, kako skupno postopati naprej. Medtem pa je prebivalce povabila na predavanje o vetrnicah in na izlet na Češko, kjer bi spoznali nekaj primerov dobre prakse vetrnih polj, vendar je bil odziv tako slab, da je oboje odpovedala.

LEA KALC FURLANIČ, PN, 12.9.2013