Vetrnice dvigujejo okoličane

SENOŽEČE > Organizatorji dogodka so po vsej verjetnosti predvideli pomisleke krajanov za novih 40 vetrnic v Senožeških brdih. Vzporednico so zagotovo potegnili z dogajanjem okoli vetrnice v bližnji Dolenji vasi, za zagon katere so odgovorni zaradi številnih zapletov potrebovali kar deset let. Zasnove predsinočnjega srečanja so se zato lotili nekoliko drugače: najprej naj bi krajanom predstavili projekt, nato pa jih razporedili v skupine, v katerih bi obravnavali posamezne teme o vetrnicah. A so se očitno ušteli.

Hladna prha že zaradi anonimke

“Ne pristajamo, da nas obravnavajo kot otroke v vrtcu. Organizatorji bi nas razdelili na štiri ločene skupine, vsaka bi po njihovem navodilu obravnavala le eno tematiko, vezano na vetrnice, nas pa zanimajo vse teme, saj se tičejo nas vseh in naše prihodnosti,” je približno 30 protestnikov ob odhodu utemeljilo razlog za predčasni odhod s srečanja.

Uvodni, predstavitveni del se je pred tem spremenil v monolog pripravljalcev državnega prostorskega načrta za park vetrnih elektrarn, nad čimer so krajani negodovali, po odhodu več kot polovice udeležencev pa so drugi, delavniški del na hitro spremenili v enotno razpravo.

Organizatorji dogodka (predstavniki podjetja Vepa kot investitorji ter osebje direktoratov za prostor in za energijo, ki so koordinatorji in pobudniki projekta) pa so poleg obstrukcije udeležencev delavnic doživeli hladno prho že ob popoldanskem prihodu v Senožeče. Izvedeli so namreč, da so vsa vabljena gospodinjstva isti dan dobila po pošti zgibanko, ki z besedo in fotomontažo vetrnic nad Senožečami nasprotuje projektu. “Na večino dvomov v tem pamfletu smo že odgovorili. Bolj kot nasprotujoča vsebina pa me žalosti odsotnost dialoga. Avtorji se namreč na koncu niso niti podpisali,” je direktor Vepe, Aleš Musić, komentiral anonimko.

Senožejsko območje najboljše za vetrnice? Ne, hvala.

O čem so torej vendarle razpravljali? Nekaterih udeležencev, kasnejših protestnikov, niso ob občasnem negodovanju nad slišanim in videnim v prvi uri druženja prepričali niti argumenti, da je to, sicer po zakonu neobvezno druženje s krajani, le eno v nizu, kateremu sledijo še dve obvezni; kot tudi to, da je od 14 potencialnih območij v državi za izrabo vetrne energije ravno senožejsko prepoznano kot eno najboljših.

“Kot obveza do EU je Slovenija dolžna do leta 2020 doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov energije. Edina delujoča vetrnica proizvaja 2,3 mega volta (MW) energije, država pa si je zadala, da bo do leta 2020 dosegla 119 MW moči ravno iz vetrnih elektrarn,” je Cveto Kosec z direktorata za energijo utemeljeval smiselnost senožejskega parka, ki bi štel do 40 vetrnih elektrarn skupne moči 120 MW.

Poleg števila stojišč vetrnic (v pobudi jih je bilo sprva 49, a so jih nekaj ukinili), je največje zanimanje vzbudila tematika minimalne oddaljenosti od roba naselij. Ob pregledu zakonodaje po Evropi je Aleš Mlakar z biotehnične fakultete ugotavljal, da so te razdalje različne - največja, dvokilometrska, je na Škotskem. “V naši pobudi je kot minimalni upoštevan odmik 500 metrov od naselij; to je oddaljenost, pod katero se tudi v evropski praksi vetrne elektrarne redko umeščajo. Upoštevaje zlasti nemško prakso smo v nadaljevanju ta minimalni odmik povečali na 800 metrov,” je Mlakar navedel enega od kriterijev prostorskega umeščanja vetrnic. S to razdaljo je soglašal tudi ekspert za hrup Radovan Tavzes. “Ločimo normalno slišni, nizkofrekvenčni in infrazvočni hrup. Za potrebo po še večjih odmikih je potrebno izpeljati od primera do primera raziskavo, pri čemer je znano, da se hrup širi pred vetrnico in zlasti desno od nje, če se elisa vrti v smeri ure,” je navedel Tavzes.

Z njim niso soglašali nekateri še prisotni krajani Dolenje vasi, ki so navajali, da je pri njih moteča celo oddaljenost 850 metrov do prvih hiš. “Švistanje ni vedno enako močno, ker je odvisno od smeri vetra, najbolj pa moti, in to tudi znotraj vasi, poleti, ko je potreba po odprtih oknih,” je navedel eden od njih.

Ene zanima renta, druge zdravje goveda

Ob vprašanjih krajanov o višini rente, ki naj bi bila za izposojo stojišča letno od pet do sedem tisoč evrov, do zagotovila, da se bo ustanovil tudi sklad za razgradnjo, ter do nuje, da država stimulira vlaganje v izrabo vetrne energije (tudi z javno proračunsko obratovalno podporo, ki ni subvencija), pa so nekatera vprašanja ostala odprta. “Zakaj imajo po raziskavah v tujini živali ob vetrnih elektrarnah za do 30 odstotkov krajše življenje,” se je na primer spraševal Niko Meden, ki redi govedo.

Da bodo v postopku sprejemanja končnih odločitev spoštovali večinsko voljo krajanov, so zagotovili tako v vodstvu Krajevne skupnosti Senožeče kot tudi na Občini Divača, kjer bodo po izdelavi osnutka državnega prostorskega načrta in presoje vplivov na okolje dolžni podati še drugo mnenje. Investitor pa se kljub odporom nadeja, da bo projekt uspel. “Spodnja ekonomsko sprejemljiva meja je 20 stojišč,” je navedel Aleš Musić svojo računico. “Res verjamemo v to izjemno lokacijo, tudi zato smo do sedaj že vložili pol milijona evrov v projekt,” je še dodal njegov oče Gojko Musić.

BOGDAN MACAROL, PN, 7.11.2013