Vetrnice pihajo v več smeri
Čeprav je od prve pobudo za postavitev vetrne elektrarne v Sloveniji minilo že desetletje, je mnogo vprašanj še odprtih. To se je pokazalo na predsinočnji seji sveta KS Senožeče in pri včerajšnji predstavitvi vetrnice pri Dolenji vasi. Slednjo je pripravila organizacija Umanotera, ki je nasprotovala vetrnicam na Volovji rebri.
RAZDRTO, SENOŽEČE > Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera je včeraj v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse izvedla predstavitev in ogled vetrnice v Dolenji vasi pri Senožečah. Namenjena je bila predstavnikom občin, ministrstev, javnih ustanov s področja energetike in obnovljivih virov, investitorjem, strokovni javnosti ter nevladnim organizacijam.
Aprila pri Razdrtem
Kot je ob prvi veliki vetrni elektrarni v Sloveniji, na Griškem polju pri Dolenji vasi, povedal Janez Korošec iz podjetja Alpe Adria Energija, ta na leto proizvede 4,5 gigavatnih ur električne energije. Če bi namesto nje toliko električne energije proizvedli klasični viri, bi ob tem ustvarili 2.475 ton izpustov ogljikovega dioksida na leto.
Čeprav je na Griškem polju načrtovanih še nekaj vetrnic, se bo prej kot te zavrtela vetrnica ob vznožju Nanosa, pri Razdrtem. Ta je še v izgradnji, je povedal Aleš Pučnik iz družbe Helikopter, ki izvaja naložbo. Do zimske sezone bodo zanjo pripravili temeljno polje, njen steber pa dvignili aprila prihodnje leto, je napovedal. Bo manjša od tiste pri Dolenji vasi, njena obratovalna moč bo 900 kilovatov, s čimer bo lahko letno proizvedla 1,67 gigavatne ure električne energije, zmanjšanje izpustov CO2 zaradi njenega delovanja je ocenjeno na 920 ton.
Enkrat proti, drugič za
Na vprašanje PN, ali predstavitev slučajno sovpada s sprejemanjem državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Senožeška brda, je direktorica Umanotere Vida Ogorelec povedala: “Datum predstavitve sledi dinamiki projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Potek predstavitvenih dogodkov (izvedli smo jih skupno 12) je bil določen že aprila. Tako da je to, da se dogodek odvija v času sprejemanja DPN za Senožeška Brda, popolno naključje.”
Vprašanje o vlogi Umanotere se je pojavilo tudi zato, ker se je ista nevladna organizacija pri pobudi za gradnjo vetrne elektrarne na Volovji rebri nad Ilirsko Bistrico znašla med nasprotniki gradnje in se celo pridružila Koaliciji za Volovjo reber. Na vprašanje o tem, kako so bili prvič na strani nasprotnikov, tokrat pa so med zagovorniki vetrnic, je Ogorelčeva pojasnila: “Zavedamo se konflikta med varovanjem narave in izrabo obnovljivih virov energije. Zato smo tudi sodelovali v Koaliciji za Volovjo reber, ker je za nas umeščanje takšnih objektov v zavarovano naravo nesprejemljivo.”
Čim manj in čim dlje
Dan pred ekskurzijo na Griško polje in na gradbišče vetrnice pri Razdrtem pa se je glede vetrnic spet sestal svet KS Senožeče. “Tokrat smo se predvsem ukvarjali z vprašanjem, ali bi bilo v primeru, če bi glede vetrnic izvedli referendum, tega možno izvesti samo na območju KS in ne na območju cele občine,” je včeraj povedala predsednica KS Alenka Dolgan Štrucl. Odgovor bodo poskušali najti s pravnimi strokovnjaki, razmišljajo pa tudi o tem, da bi za krajane pripravili ekskurzijo k delujočim vetrnicam - a takim, ki bi jih sami izbrali. Glede na to, da do Senožeških brd vsebinske razprave o vetrnih elektrarnah v Sloveniji sploh ni bilo, morajo namreč krajani sami iskati informacije.
In čeprav so mnenje med krajani različna, pa so si enotni, da je 40 vetrnic za tako majhno območje preveč. “Zato bomo skušali v krajevni skupnosti narediti vse, da jih bo čim manj in da bodo čim bolj stran od naselij,” je zatrdila predsednica KS.
LORI FERKO,
MARICA URŠIČ ZUPAN
PN, 20.9.2013