Vodenje podjetja v času krize
Če spremljamo organizacijo in njene finančne rezultate, lahko opazimo, da gre skozi štiri tipična obdobja, ki se praviloma ponavljajo: rojstvo, uspeh, stagnacija in padec oz. kriza. V prejšnjih kolumnah sem predstavil nekaj veščin, s pomočjo katerih lahko vsak vodja učinkoviteje usmerja svoje zaposlene skozi vsa štiri obdobja.
Spoznali smo, kako mobilizirati energijo zaposlenih s postavljanjem jasnih ciljev, kako pomembno je učinkovito delegiranje in kako motivirati zaposlene. Temelj vsega tega je jasna komunikacija.
Vzpostaviti moramo sistem ciljnega vodenja
V tej in naslednjih kolumnah si bomo podrobneje ogledali, kakšno vlogo morajo vodje prevzeti v obdobju stagnacije in krize. Takrat je še pomembneje, da so aktivni in učinkoviti. Postati morajo pravi voditelji (liderji) in biti še posebej odločni, saj bodo le tako premagali negativne pojave, kot so dvomi, zaskrbljenost, upad energije, strah in občutek nemoči pri zaposlenih.
Med stagnacijo in krizo se morajo vodje skrbno lotiti prenove strategije podjetja. Določijo naj ključne strateške cilje in projekte ter jih učinkovito udejanjajo v praksi. Brez oklevanja in pravi čas morajo sprejeti pomembne in pravilne odločitve. Delovanje organizacije je treba prilagoditi trenutnim potrebam in možnostim ter vzpostaviti učinkovit sistem spremljanja rezultatov vsaj na mesečni ravni. Vzpostaviti morajo torej sistem ciljnega vodenja za vse zaposlene.
Pogled iz ptičje perspektive
Vodja je najprej in predvsem vizionar, ki razume, kako se sedanjost razvija v prihodnost. Lahko rečemo, da vizionar predvidi razvoj dogodkov v prihodnosti, hkrati pa jasno čuti posledice tega razvoja zase in za svojo organizacijo. Na temelju tega oblikuje sliko bodoče organizacije, ki deluje uspešno in se z njo poistoveti.
To mu lahko uspe samo, če zna pogledati na stvari iz ptičje perspektive. Videti mora celoto, ne le posameznih delov. Smiselno je, da v pomoč podjetju vključi tudi zaposlene in po potrebi zunanje strokovnjake z različnih področij.
Organizacijska vizija mora biti privlačna in realna hkrati. Temelji na managerjevi sposobnosti trezne presoje, ki v veliki meri izhaja iz njegove intuicije. Dober vizionar vzpostavi red v še tako nejasnih, negotovih in večpomenskih situacijah, saj razmišlja konceptualno.
Resnična moč vodje je, da zna vizijo predstaviti tako, da jo razumejo vsi. Uspešen vodja z dobro vizijo, ki jo zaposleni razumejo in sprejmejo za svojo, usmeri energijo vseh v želeno smer.
Strategija je kompas
Vizija je smer, v katero bomo šli. Kako uspešni bomo pri tem in kakšne poti bomo ubrali, pa moramo natančneje določiti s strategijo.
Ni potrebno pripravljati podrobnih operativnih elaboratov, saj bi mu to vzelo preveč časa. Kljub temu pa mora vodja pregledno opredeliti ključne smernice za delovanje v različnih razmerah. Samo na podlagi dobre priprave lahko loči bistvene od nebistvenih stvari in se hitro odzove na spremembe. Hitrost je eden najpomembnejših dejavnikov pri izvajanju strategije.
Pri pripravi strategije pa mora vodja čim bolj realno analizirati obstoječe stanje podjetja v poslovnem okolju. Znati mora oceniti položaj, v katerem podjetje deluje. Ena od najbolj uporabljanih metod za to je SWOT analiza (kliknite na spletni brskalnik, vpišite SWOT analiza, in dobili boste kar nekaj uporabnih člankov z navodili, kako jo izvesti). Vodja naj v pripravo analize vključi svoje ključne sodelavce. Na ta način bo dobil objektivno sliko stanja podjetja in določil njegove prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Internet nam danes pomaga, da relativno hitro in brez velikih investicij pridobimo koristne podatke o stanju v panogi, trendih in konkurenci. Koristno je izvedeti tudi, kaj v prihodnosti lahko pričakujemo na različnih trgih.
Potrebni so vsaj trije scenariji
Na podlagi vseh teh ugotovitev vodja pripravi strateške usmeritve (cilje) za obdobje dveh do štirih let ter določi ključne projekte, s katerimi bo začrtano strategijo čim bolj učinkovito uresničil. Ne sme pozabiti, da je okolje zelo nepredvidljivo, zato mora pripraviti vsaj tri scenarije: optimističnega, pesimističnega in - nekje vmes - najbolj verjetnega.
Vodja kot strateg ni izoliran. Svoje sodelavce vključuje že v pripravo in po potrebi tudi v odločanje glede tega, katero od strategij izbrati in ji slediti. Tako sodelavci postanejo bolj zavzeti in pripravljeni izvrševati strategijo. Širši nabor znanja in izkušenj povečuje možnosti za uspeh.
Ko so strateški scenariji pripravljeni, jih mora vodja ustrezno predstaviti vsem sodelavcem. Pojasni jim namen strategije in v dialogu pridobi povratne informacije. Kako to stori čim bolje, pa v naslednjih kolumnah.
MITJA CIMERMAN, svetovalec in direktor AT Adria ter idejni vodja projekta SiOK