Vrata hladilnika naj ne bodo predolgo odprta

Hladilnik in zamrzovalnik

Pomembna lastnost hladilnika je prostornina. Ustrezno prostornino lahko določimo v po vezavi s številom oseb v gospodinjstvu. Eni osebi naj bi zadostoval hladilnik velikosti od 100 do 150 litrov, gospodinjstvu z dvema do štirimi osebami naj bi tako ustrezala prostornina od 220 do 280 litrov. Hladilnik z zmogljivostjo 220 do 280 litrov, ki je opremljen z zamrzovalnikom volumna 50 litrov, potrebuje na leto za delovanje povprečno 300 kWh, ne glede na to, ali je poln ali prazen.

Hladilnik naj bo postavljen v najbolj hladen del kuhinje, odmaknjen od štedilnika, pečice, grelnih teles in neposrednega sončnega sevanja. Za zamrzovalnik je najprimernejša lokacija hladna klet ali garaža.

Termostat nastavite na ustrezno temperaturo, skladno z navadili proizvajalca. Znižanje temperature pod priporočljivo ne bo pripomoglo k daljši dobi hranjenja živila, bo pa vplivalo na večjo rabo energije, tudi za 10 do 15 odstotkov.

Izogibati se je potrebno prepogostemu in predolgemu odpiranju vrat hladilnika oziroma zamrzovalnika. Čas boste prihranili, če vam bo v navado prišlo, da postavljate hrano ve dno na isto mesto ali v ločenih zabojnikih oziroma vrečah z nalepkami.

Pralni stroj

Za manjša gospodinjstva (dve do tri osebe) zadošča pralni stroj z zmogljivostjo 3 do 4 kg - z večjo zmogljivostjo bi po ne potrebnem tratili preveč energije. Centrifuga naj ima 1600 oziroma minimalno 1000 vrtljajev na minuto, saj boste z dobro ožetim perilom prihranili energijo za sušenje v sušilnem stroju.

Velike prihranke lahko do sežete s tem, da pralni stroj vklopite samo takrat, ko je poln ter perete le pri nizkih temperaturah. Z nastavitvijo us trezne temperature lahko prihranite do 50 odstotkov energije, pri tem pa naj vas ne skrbi, da perilo ne bo dobro oprano, kajti sodobni detergenti imajo dober učinek tudi pri nizkih temperaturah.

Veliko energije in denarja lahko prihranite tudi, če pazite, da v stroj naložite količine perila, ki jih proizvajalci priporočajo kot optimalne. Polovični programi ne porabijo za polovico manj energije, ampak komaj za četrtino. Če nimate pretirano umazanega perila, lahko tudi opustite program predpranja. Tako boste prihranili do 20 četrtine energije.

Sušilni stroj

Najpomembnejši prihranek pri sušenju perila je v ožemanju, zato je, kot smo že omenili, pri pralnem stroju pomembna centrifuga z ustreznim številom vrtljajev. Če boste na pralnem stroju namesto centrifugiranja na 1000 nastavili 1600 vrtljajev na minuto, boste prihranili kar 30 odstotkov električne energije za sušenje v sušilnem stroju.

Vedno poskušajte popolnoma izkoristiti sušilni stroj in ga na polnite tako, kot priporoča proizvajalec v navodilih. Skupaj sušite le take kose perila, ki imajo podobne lastnosti, saj boste na ta način perilo najbolj enakomerno posušili. Filter, ki je na vratih bobna, je potrebno po vsakem sušenju očistiti ter paziti, da bodo reže za hlajenje vedno odprte in čiste.

Kuhalna plošča

Električne kuhalne plošče delimo v tri skupine: klasične grel ne plošče, steklo-keramične in indukcijske kuhalne plošče. Steklo-keramična kuhalna plošča v primerjavi s klasično hitreje prevaja toploto, zaradi česar je poraba energije za 20-25 odstotkov manjša. Indukcijsko kuhalna plošča je za radi svojih značilnosti nekaj posebnega. Indukcijsko kuhanje je hladno kuhanje, ki deluje na principu magnetnega polja, ki ga inducira električni tok. Izkoristek energije je med vsemi električnimi kuhalnimi ploščami tu največji.

Plinska kuhalna plošča pomeni pri današnji izvedbi štedilnikov predvsem kuhanje nad odprtim plamenom. Kuhalne plošče s termostatskimi plinski gorilniki lahko avtomatično nadzorujejo v naprej nastavljeno količino toplote in tako zagotavlja energijsko varčno kuha nje.

Pečica

Pri klasični pečici (električna ali plinska) se toplota širi z na ravno konvekcijo in sevanjem toplote od grelca proti hrani. Hrano pečemo le na eni višini. Električna pečica ima vgrajene spodnje in zgornje grelce moči do 2 do 3 kW, plinska pa ima gorilnik le na dnu pečice, običajno z močjo 3,5 kW. Klasično električno pečico moramo v večini primerov pred greti, kar poveča rabo energije. Pri plinski pečici to ni potreb no.

Večsistemske pečice so običajno energetsko učinkovitejše od klasičnih pečic, saj ogrevan zrak neprekinjeno kroži okrog hrane, ki se kuha. Združujejo različne sisteme delovanja, ki omogočajo optimalno izrabo pečice in na ta način manjšo rabo energije. Poleg klasičnih grelcev ima pečica tudi infra grelec ali ventilator, lahko tudi oba hkrati. Različne sisteme lahko poljub no izbiramo in po potrebi med seboj kombiniramo. Predgretje v večini primerov ni potrebno.

V povprečju se z uporabo večsistemske pečice raba energije zmanjša za približno 20 odstotkov. Zahtevana temperatura za pečenje se v primerjavi s klasično pečico zniža za 20 do 40 °C. Hkrati lahko pečemo v več nivojih, kar po meni pomemben prihranek energije.

Mikrovalovna pečica

Energetsko najbolj učinkovita naprava za pripravo hrane je mikrovalovna pečica, sledi ji kuhalna plošča, na zadnjem mestu pa se nahaja pečica.

Uporaba mikrovalovne pečice pri kuhanju vam lahko pri varčuje tudi do polovico energije za pripravo hrane.