Zaradi plačilne nesposobnosti lahko odškodninsko odgovarjate

Toda, pozor! Takšno trendovsko obnašanje in opustitev ravnanj, ki jih določa zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, lahko hitro postaneta podlaga za osebno odškodninsko odgovornost. Tožbe v primeru Intereurope in Luke Koper lepo kažejo, da v zakonu določena odškodninska odgovornost direktorja ni zgolj mrtva črka na papirju.

Kdaj nastopi domnevna plačilna nesposobnost

Domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti nastopi, ko je vrednost premoženja družbe manjša od njenih obveznosti (taka družba je prezadolžena), pri kapitalskih družbah pa tudi, če izguba doseže polovico osnovnega kapitala in je ni mogoče pokriti s prenesenim dobičkom ali rezervami. Trajnejša nelikvidnost se domneva, če družba več kot dva meseca zamuja s plačili, ki presegajo 20 odstotkov obveznosti iz zadnjega letnega poročila.

Česa ne smete in kaj morate storiti

Po nastopu plačilne nesposobnosti zakon prepoveduje opravljanje plačil ali prevzemanje novih obveznosti, razen nujnih za redno poslovanje (tekoči stroški, dobave za redno poslovanje, davki in plače). Tako ne smete plačati zapadlih posojil ali starih terjatev. Prepovedana so by-pass poslovanje in vsa druga dejanja, zaradi katerih bi se upniki znašli v neenakem položaju.

V mesecu dni od nastopa plačilne nesposobnosti morate kot direktor sestaviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Vanj morate vključiti konkretne ukrepe iz svoje pristojnosti (npr. prodaja nepotrebnega premoženja) in iz pristojnosti lastnikov (npr. povečanje kapitala) ter podati mnenje o tem, ali obstaja vsaj polovična verjetnost, da bosta finančno prestrukturiranje in morebitna prisilna poravnava uspešni.

Ključnega pomena pri tem je spoštovanje rokov, v katerih morajo poročilo obravnavati pristojni organi družbe, in rok, v katerem mora direktor predlagati začetek stečajnega postopka, če finančno prestrukturiranje oziroma prisilna poravnava nista mogoča, lastniki pa ne želijo povečati kapitala.

Odškodninska odgovornost

V primeru, da ob nastopu plačilne nesposobnosti kot direktor niste upoštevali vseh zakonskih prepovedi, boste odgovorni za škodo, ki bi jo v stečajnem postopku utrpeli upniki. Zato je pomembno, da pravočasno zaznate, kdaj družba postane dolgoročno plačilno nesposobna ali trajno nelikvidna. Četudi lahko plačujete tekoče obveznosti, to še ne pomeni, da vaša družba ni prezadolžena ali da izguba še ni presegla polovice njenega kapitala.

Če je bila družba ustanovljena z minimalnim kapitalom, obratna sredstva pa si zagotavlja s posojili, bodo hitro izpolnjeni pogoji za trajno nelikvidnost. Rimski rek, da je nepoznavanje prava škodljivo, nepoznavanje dejstev pa opravičljivo, v tem primeru ne velja. Neizpodbitno namreč velja, da je insolventnost nastopila v trenutku, ko bi to direktor z ustrezno skrbnostjo lahko ugotovil. To pa je najkasneje ob izdelavi vmesne ali letne bilance stanja (oziroma v treh mesecih po koncu poslovnega leta).

Če sta za družbo novo vlaganje kapitala z ene strani ali stečaj oziroma prisilna poravnava z druge preveč skrajni rešitvi, poskrbite vsaj za pravočasno pripravo poročila o insolventnosti in se s tem izognite odškodninski odgovornosti.

Če pa je bolezen plačilne nesposobnosti za vas že v smrtnem stadiju in zato ne morete zagovarjati več kot polovične verjetnosti za uspešno finančno prestrukturiranje ali prisilno poravnavo, je bolje, da čim prej predlagate stečajni postopek. V tem primeru boste namreč res izgubili svojo službo in svoj kapitalski vložek (če ste hkrati direktor in lastnik družbe), ne boste pa tvegali osebnega stečaja, ki bi vam grozil, če bi morali odškodninsko odgovarjati za terjatve vseh svojih upnikov.

Primož Raktelj je pravnik, pomočnik generalnega direktorja za korporativne pravne zadeve pri družbi ACH