Zavajanje podpisnikov ali poštene namere?
Ko so predstavniki Civilne iniciative za umestitev vetrnic na Senožejsko, ki jo vodijo Anton Može, Evgen Gerželj in Bruno Kocjan, med krajani zbirali podpise podpore, se je med ljudmi kaj hitro razširil glas, da naj bi podpisnikom obljubljali dvesto evrov.
DIVAČA >
”Ko me je zbiralka podpisov za podporo vetrnicam nagovorila za podpis, sem jo razumela, da nam investitor poleg deleža na služnost obljublja še delež za tiste, ki bi se vključili v nekakšno zadrugo. Ta bi imela poseben fond, iz katerega bi najprej črpali denar za obnovo in izgradnjo kulturnega doma v Dolenji vasi, kasneje pa bi vsak član te zadruge letno prejemal delež na stojišče vetrnice; gospa mi je dejala, da bi to bilo 200 evrov. Podpis sem zavrnila, ker se ne strinjam z umestitvijo vetrnic,” nam je pojasnila krajanka Dolenje vasi, ki ne želi biti imenovana.
Dvesto evrov so le govorice
Drugi krajan, ki tudi ohranja anonimnost, pa je povedal, da so imeli pred časom z investitorjem in s predstavniki Civilne iniciative (CI), ki podpira vetrnice, v Dolenji vasi sestanek, na katerem so jim obljubili, da bodo vetrnice postavili dovolj daleč od vasi. To ga je prepričalo, da se je podpisal na listo podpornikov, četudi je bil najprej proti vetrnicam in je svoj glas sprva dal CI, ki se bori proti vetrnicam. O dvestotih evrih ni vedel ničesar.
Govorice o morebitnih ponujenih dvestotih evrih smo preverili pri Evgenu Gerželju iz Dolenje vasi, predsedniku CI za vetrnice in predstavniku CI Antonu Možetu. Oba sta govorice odločno zanikala.
Može je dejal, da bi, če bi se res dogajale tovrstne manipulacije s krajani, od projekta nemudoma odstopil. Gerželj pa nam je pojasnil, da CI ni pravni subjekt, zato ne more upravljati z denarjem, da pa je investitor, podjetje Vepa iz Ljubljane, s pismom o nameri seznanil krajane, da bo del denarja od prihodka vetrnic namenjen neposredno prebivalcem posameznih krajev, kjer bodo vetrnice stale. Gerželj je dejal, da bi se izplačeval prek zadruge oziroma pravnega subjekta, v katerega bi se lahko včlanil vsak krajan, ki živi na območju, kjer bodo stale vetrnice.
Sestanek za vse ali le za nekatere
Govoric o morebitni “podkupnini” za podpis v podporo vetrnicam nam še pri kakšnem krajanu ni uspelo preveriti, ker se niso želeli izpostaviti. Smo pa iz zanesljivih virov izvedeli, da je bil sestanek s krajani, ki ga je organizirala CI za vetrnice, na katerem je investitor predstavil pismo o nameri, slabo obiskan - le približno dvajset ljudi iz treh ali štirih hišnih številk naj bi se ga udeležilo, vsi so bili podporniki vetrnic.
Krajani, za katere v vasi vedo, da ne podpirajo vetrnic, naj bi vabila ne prejeli, pa tudi sicer bi sestanek bojkotirali, nam je zaupal zanesljivi vir. Vendar Gerželj zagotavlja, da so vabila dostavili v poštne nabiralnike po vasi.
Predsednica Krajevne skupnosti Senožeče Alenka Štrucl Dovgan je ob tem poudarila, da CI s sestankom in pobiranjem podpisov Krajevne skupnosti ni ne seznanila ne povabila na sestanek, kar Štrucl Dovganova ocenjuje za neprimerno. Ci proti vetrnicam je, na primer, delovala nasprotno, je še opozorila predsednica.
Tristo evrov na člana zadruge
Direktor podjetja Vepa, Aleš Musić nam je po elektronski pošti (po telefonu nam pojasnil ni hotel podati - ”zaradi vaše negativne propagande Primorskih novic”,je pribil) v zvezi z dodatnim denarjem, ki ga nameravajo odšteti prebivalcem, sporočil: “Skladno z usmeritvijo družbe smo se odločili, da bomo del denarja od proizvedene električne energije z vetrnicami vrnili v lokalno skupnost.”
In nadaljeval, da so v pismu o nameri opredelili, da bo višina tega denarja štiri devetine od treh odstotkov celotnih prihodkov od proizvedene električne energije vetrnega parka Senožeška brda. Za 30 vetrnic bi bil celotni letni prihodek predvidoma 14,8 milijona evrov oziroma 6570 evrov letno na vetrnico za prebivalce posameznega kraja. Gerželj je čez palec izračunal, da bi to bilo približno 300 evrov letno na posameznika, vendar člana zadruge.
“Namen teh štirih devetin je, da jih dobijo neposredno krajani KS Senožeče, ki bodo živeli z vetrnim parkom Senožeška brda. Za določitev načina, kako jim jih bomo izplačevali, je še več kot dovolj časa, saj se bo denar lahko vračal šele, ko bodo vetrne elektrarne ustvarjale prihodek. Do takrat je po naši oceni še najmanj dve leti,” je še zapisal Musić. In nadaljeval, da niti eno stojišče še ni dokončno določeno, zato tudi ne morejo govoriti o številu in lokaciji vetrnic, kar bi bila osnova za to delitev.
Vepa bi preselila sedež v Dolenjo vas
V zvezi z obnovo kulturnega doma v Dolenji vasi so v pismu o nameri še zapisali, da predlagajo postavitev informativnega učnega centra, v katerem se bodo predstavile lokalna kultura, turistične lokacije, značilnosti Senožeških brd in pojasnilo delovanja vetrnega parka. “Glede na to, da bo večina aktivnosti našega podjetja, vezanih na vetrni park Senožeška brda, na območju Občine Divača, predvidevamo prestavitev poslovanja našega podjetja v Občino Divača,” je še povedal Musić.
Gerželj pa je dodal, da bi imela Vepa pisarne in skladišča prav v kulturnem domu v Dolenji vasi.
LEA KALC FURLANIČ
