Toplotna izolacija večstanovanjskih stavb: od načrtovanja do izvedbe

Zakaj je smiselno toplotno izolirati večstanovanjske stavbe - pozimi in poleti?

Toplotna izolacija zunanjega ovoja večstanovanjske stavbe ne zmanjšuje le toplotnih izgub pozimi, temveč pomaga tudi omejevati pregrevanje stanovanj poleti. Pravilno načrtovana energetska sanacija izboljša toplotno ugodje skozi vse leto, zmanjša porabo energije in prispeva k daljši življenjski dobi gradbenih konstrukcij.

Izoliranje fasade iz EPS v polnem zagonu.

Pozimi - manjše toplotne izgube

Pozimi toplota prehaja iz ogrevanih prostorov skozi zunanje stene, streho, okna in tla v hladnejše okolje.

Toplotna izolacija:

• zmanjšuje toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe in s tem tudi stroške ogrevanja;

• povišuje temperaturo notranjih površin sten, zato je toplotno ugodje boljše tudi pri nekoliko nižji temperaturi zraka;

• zmanjšuje nevarnost površinske kondenzacije in nastanka plesni, če so ustrezno obdelani tudi toplotni mostovi in je zagotovljeno ustrezno prezračevanje;

• omogoča učinkovitejše delovanje ogrevalnega sistema, pogosto tudi pri nižji temperaturi ogrevalne vode;

• zmanjšuje temperaturna nihanja in prispeva k enakomernejšim razmeram v stanovanjih.

Postavitev izolacije na fasado

Saniranje temeljev pri starejšem objektu.

Poleti - zaščita pred pregrevanjem

Poleti je smer prehajanja toplote pogosto obrnjena. Zunanje površine stavbe se zaradi sončnega sevanja močno segrejejo, toplota pa prehaja v notranjost.

Toplotna izolacija:

• zmanjšuje prehajanje toplote skozi osončene zunanje stene in streho;

• upočasnjuje segrevanje notranjih prostorov, zlasti pri konstrukcijah z ustrezno toplotno akumulacijo;

• zmanjšuje potrebo po hlajenju in porabo električne energije za delovanje klimatskih naprav;

• izboljšuje bivalno ugodje, predvsem v stanovanjih v zadnjih etažah in ob močno osončenih fasadah;

• zmanjšuje temperaturne obremenitve konstrukcij in prispeva k njihovi trajnosti.

Pomembno pa je poudariti, da sama toplotna izolacija ne zagotavlja zaščite pred poletnim pregrevanjem. Dopolniti jo je treba z zunanjimi senčili, učinkovitim nočnim prezračevanjem, omejevanjem notranjih toplotnih dobitkov in ustrezno toplotno akumulacijo.

Pred začetkom energetske prenove je treba preveriti prostorske, pravne in tehnične omejitve stavbe. To je še posebej pomembno pri večstanovanjskih stavbah, saj posegi praviloma vključujejo skupne dele, kot so fasada, streha, podstrešje, klet in skupne instalacije.

Če teh pogojev ne preverimo pravočasno, lahko pride do zamud, dodatnih stroškov, sprememb projektne dokumentacije ali celo do tega, da načrtovanega ukrepa ni mogoče izvesti.

Ali je za toplotno izolacijo fasade potrebno gradbeno dovoljenje?

Toplotna izolacija fasade praviloma spada med vzdrževalna dela, če se bistveno ne spreminja prvotna zasnova objekta in so izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji.

Kaj lahko preverimo z lokacijsko informacijo?

Lokacijska informacija sama po sebi ni dovoljenje za izvedbo del in ne nadomešča predpisanih soglasij oziroma mnenj. Pri objektu z veljavnim gradbenim dovoljenjem pa je lahko pomembna podlaga za preverjanje pogojev za toplotno sanacijo večstanovanjske stavbe.

Pomen kakovostne projektne dokumentacije za izvedbo (PZI)

Energetska prenova večstanovanjske stavbe je zahteven gradbeno-tehnični in organizacijski proces. Uspešnost naložbe je v veliki meri odvisna od kakovostne projektne dokumentacije, natančnih tehničnih popisov, ustrezno opredeljenih izvedbenih detajlov in pravilne izbire izvajalca.

V praksi se pogosto zgodi, da etažni lastniki oziroma upravniki pridobijo več ponudb za toplotno izolacijo fasade, strehe ali podstrešja, še preden je pripravljena enotna tehnična dokumentacija.

Posledice takšnega pristopa so lahko:

• ponudbe izvajalcev niso medsebojno primerljive;

• uporabljeni so različni izolacijski materiali in sistemi;

• toplotni mostovi niso ustrezno rešeni;

• posamezna potrebna dela niso vključena v ponudbeno ceno;

• med gradnjo se pojavijo dodatna in nepredvidena dela;

• izvedba ne zagotavlja pričakovanih prihrankov energije;

• pojavijo se težave pri dokazovanju upravičenosti naložbe do sredstev Eko sklada.

Priprava na tehnični prevzem

Pred končnim prevzemom mora izvajalec upravnika in nadzornika obvestiti, da so pogodbena dela zaključena in objekt pripravljen za pregled.

Upravnik naj organizira skupni ogled objekta, na katerem sodelujejo:

• predstavnik etažnih lastnikov oziroma upravnika;

• odgovorna oseba izvajalca;

• nadzornik, če je bil imenovan;

• projektant, če je njegova prisotnost potrebna zaradi posebnih tehničnih rešitev.

Priporočljivo je, da se pred končnim prevzemom opravi predhodni pregled, na katerem se ugotovijo morebitne napake in določi rok za njihovo odpravo.

Oddaja vloge in odločanje Eko sklada

Ko je dokumentacija pripravljena, upravnik odda vlogo z vsemi zahtevanimi prilogami.

V navodilih javnega poziva so navedene možnosti oddaje vloge po elektronski pošti, osebno ali po pošti. Na obrazcu je naveden naslednji elektronski naslov: [email protected]

Poštni naslov: Eko sklad, j. s., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana.

Eko sklad preveri formalno popolnost vloge in vsebinsko upravičenost do spodbude. Če ugotovi pomanjkljivosti, lahko vlagatelja pozove k dopolnitvi. Pravočasna oddaja vloge še ne zagotavlja odobritve subvencije. O pravici do spodbude se odloči z odločbo.

Uradni viri in obrazci

Eko sklad – javni poziv 124SUB-OBPO25, čistopis in razpisna dokumentacija

Uradni obrazec Vloga 124SUB-OBPO25

Eko sklad – pogosta vprašanja o vlogah, zaključku in izplačilu

Opomba o aktualnosti: Po uradni evidenci je javni poziv odprt in je bil spremenjen 2. oktobra 2026. Podrobne zahteve in roki v tem poglavju temeljijo na dostopnem besedilu poziva iz decembra 2025; vseh vsebinskih učinkov oktobrske spremembe ni bilo mogoče neposredno preveriti. Pred objavo je zato treba preveriti najnovejši čistopis poziva.