Jeseni trta rabi hranila - naložba v dobro kondicijo

Trte so bile letos zaradi dolgotrajnega vodnega in temperaturnega stresa močno obremenjene, fotosintezna aktivnost zmanjšana, poraba rezervnih snovi pa povečana. Posebno pozornost velja nameniti dušiku. Jeseni oziroma po trgatvi, glede na stanje vinograda, tal in pričakovano rodnost, trtam zagotovimo približno 20-30 % načrtovane celoletne količine dušika (10-20 kg N/ha). Namen takšnega gnojenja ni spodbujanje nove vegetativne rasti, temveč predvsem dopolnitev zalog dušika v trajnih organih. Te zaloge imajo pomembno vlogo pri začetku rasti v naslednji sezoni, saj je trta v obdobju od brstenja do razvoja prvih listov močno odvisna prav od hranil, shranjenih v koreninah in lesu v preteklem letu.

Rez bo sledila po gnojenju.

Gnojimo, ko so listi še aktivni

Dušična gnojila je priporočljivo vnesti oziroma plitvo vdelati v tla (plitvo kultiviranje do 10 cm) v območje največje aktivnosti korenin. S tem izboljšamo dostopnost hranil ter zmanjšamo nevarnost površinskih izgub in izpiranja. Podobno velja za organska gnojila in organsko snov. Kompost, dobro uležan hlevski gnoj ali druga primerna organska gnojila, kot npr. Plantella Organik za vinograde, je smiselno vnesti in vdelati v tla. Poleg zagotavljanja hranil z njimi dolgoročno izboljšujemo strukturo tal, sposobnost zadrževanja vode, biološko aktivnost in rodovitnost tal.

Obenem velja opozoriti, da je obdobje po trgatvi tudi najprimernejši čas za pripravo tal in takojšnjo setev semenskih mešanic za vzpostavitev ali obnovo trajne ozelenitve medvrstnega prostora, ki predstavlja enega pomembnejših ukrepov za blaženje vročinskega in sušnega stresa v vinogradu.

Rumenenje listov - nezadostno gnojenje z dušikom.

Plantellino gnojilo je v peletah.

prof.dr. Denis Rusjan, Biotehniška fakulteta, svetuje uporabo Plantella Organika za vinograde:

organska snov izboljša sposobnost zadrževanja hranil in vode

dodano železo zmanjšuje pojavnost kloroze, ki vpliva na vsebnost klorofila, zato bo več sladkorja in antocianov

zeolitna in bentonitna moka zaradi vsebnosti silikatov utrjujeta rastlinska tkiva in izboljšata odpornost ter kakovost in lastnosti tal

hranila se sproščajo dolgotrajno (6 in več mesecev) in zagotavljajo dobro prehranjenost trte

Upoštevajmo stroko

Napake delamo iz roda v rod, ne da bi se sploh zavedali, a doktrina znanosti mnogokrat dokazuje, da nekaterih težav ne bi bilo, če bi se podredili ugotovitvam stroke, pa vsekakor zoper naravo nima smisla trmariti, ampak modro slediti dokazanim izsledkom.

1.Po trgatvi oziroma pred zimo se odsvetuje obdelavo tal (oranje, globoko kultiviranje), s katero se poveča erozija in obenem odnašanje organske snovi ter spiranje dušika. Zato naj medvrstni prostor ostane trajno ozelenjen, celo ne zmulčan ali pokošen - tla naj bi čez zimo mirovala, kar pozitivno vpliva na makro- in mikrobiologijo tal. Enako velja tudi za brežine v terasiranih vinogradih, saj mulčenje ali košnja teh pred zimo ni priporočljiva, saj bi z njo zavrgli veliko organske mase. Po spomladanskem mulčenju ali košnji brežin se organsko maso z brežin pograbi v medvrstni prostor ali pod trte, čemur se pripisuje številne prednosti – povečanje organske snovi, zadrževanje vlage v tleh, znižanje temperature tal itn.

2.Zimska rez vinske trte je kot vemo eno ključnih opravil v vinogradu, saj neposredno vpliva na kondicijo trte, njeno odpornost ter rodnost v naslednjem letu. Ena najpogostejših napak je prezgodnja rez, ko je trta še olistana in rozge še niso popolnoma olesenele oziroma še preden trta vstopi v pravo fazo mirovanja. Z iztekanjem sokov trta izgublja dragocene hranilne snovi, kar jo oslabi in lahko upočasni začetek rasti spomladi. Sveže rane na lesu povečajo tveganje za bolezni lesa, kot so črna pegavost, esca ali eutypa. Optimalen čas rezi je v obdobju mirovanja trte, navadno od januarja do marca, odvisno od lege in vremenskih razmer.