“Mi nismo noben bav bav”
V dnevnem centru Šent v Šempetru so včeraj, na svetovni dan duševnega zdravja, s simboličnim kegljanjem podirali predsodke do duševnih motenj. Prav predsodki in stereotipi so namreč še vedno najpogostejša ovira pri pravočasnem iskanju strokovne pomoči. A dejstvo je, da se zaradi ekonomske krize vse več ljudi sooča s temi težavami, zlasti z depresijo.
ŠEMPETER > Stiska lahko doleti prav vsakega od nas, opozarjajo psihiatri.
Najpogostejši stereotipi, ki jih ljudje pripisujejo osebam s težavami v duševnem zdravju, so, da so nevarni, da so lenuhi, nezmožni za delo, da bi jih bilo najbolje zapreti v kakšno institucijo ... “Nič od tega ne drži,” opozarja Luka Campolunghi iz Rožne Doline. “Mi nismo noben bav bav. Smo povsem normalni ljudje, ki se kljub bolezni trudimo živeti kar se da kakovostno življenje in pač potrebujemo nekoliko več razumevanja okolice,” pojasnjuje.
Duševne motnje so bolezni
Kriza zelo vpliva na duševno zdravje. Število oseb z duševnimi motnjami narašča.
“Tudi duševne motnje so bolezni, tako kot sladkorna, astma ali bolezni srca in ožilja,” odločno zavrača stereotipe. “Boli, ko te zaradi zdravstvenih težav ožigosajo za lenuha. Nisem lenuh, ustvarjam in delam po svojih zmožnostih. Zame beseda 'ne zmorem' ne obstaja,” pravi Campolunghi. Po hospitalizaciji v psihiatrični bolnišnici v Idriji, kjer je pred šestimi leti pristal zaradi hude depresije, so ga na novogoriškem centru za socialno delo napotili na Šent - Slovensko združenje za duševno zdravje. Dnevni center v Šempetru je postal njegov drugi dom, uporabniki in osebje pa so mu kot družina, pravi. “Šent mi je v zadnjih letih dosti pomagal, pridobil sem samozavest, postal sem zelo dejaven, sodelujem tudi v sorodnem centru v sosednji Gorici ... K sreči nam postaja tudi okolje, kjer delujemo, vse bolj naklonjeno,” je zadovoljen.
Dnevni center Šent v Šempetru dnevno obiskuje približno 20 oseb. Med tistimi, ki se vsak dopoldan pripeljejo v Šempeter, je tudi Helena Ušaj, upokojena učiteljica iz okolice Nove Gorice. Tri desetletja dela v šolstvu so jo tako izčrpala, da je zbolela. “Ves svoj prosti čas sem posvetila službi, izčrpala sem se do konca. Pregorela. Posledica je bila huda psihoza, končala sem v Idriji. Po upokojitvi sem se odločila, da se pridružim Šentu. Zdaj že več kot deset let prihajam sem, naučila sem se ročnih del, obiskovala sem tečaj italijanščine, trenutno obiskujem tečaj socialnih veščin ... Moram reči, da se počutim prav odlično,” nam je zaupala na včerajšnjem dnevu odprtih vrat.
Pravočasno po strokovno pomoč
Vse hitrejši tempo življenja in ekonomska kriza še povečujeta število ljudi s težavami v duševnem zdravju. “Pomembno je, da ljudje pravočasno poiščejo strokovno pomoč,” opozarja vodja Centra za duševno zdravje Šent za severno Primorsko Margerita Humar. Ko namreč duševna motnja napreduje, je zdravljenje toliko težje. Veliko ljudi pa svoje težave prikriva. “Največja ovira pri iskanju pomoči je stigma, oziroma strah pred predsodki. Najpogostejši je ta, da so osebe s težavami v duševnem zdravju nevarne. In nasilne. Ni res, kvečjemu jih je še bolj strah kot ostale, saj se čutijo ogroženi,” pojasnjuje.
PETRA VIDRIH
