“Ni možnosti za okoriščanje”
Vodja državne tehnične pisarne (DTP) Stanislav Beguš je od potresa leta 1998 vpet v zahteven obnovitveni projekt, ki bo v celoti terjal približno 200 milijonov evrov. Do leta 2016 bodo za dokončanje potrebovali še 13 milijonov evrov. Zaradi Beguševega odhoda v pokoj bo zaključevanje prevzel vodja DTP v Bovcu Mitja Pekeč.
TOLMIN > Medtem ko so obnovitvena dela po potresu leta 1998 v desetih letih spravili pod streho, pa čaka še precej dela do konca obnove po julijskem potresu leta 2004, ki je med drugim razmajal tudi nekaj popravljenih objektov. Stanislav Beguš nam je v pogovoru pojasnil, kako napredujejo in kako ocenjuje opravljeno delo.
Po drugem potresu je bilo do državne pomoči upravičenih 685 objektov. Kako poteka delo?
“Potresna obnova je velikanski stroj, ki napreduje proti končnemu cilju. Vseh strank oziroma objektov v obdelavi je še 187, dokumentacijo je pripravljena za 114 objektov. Država k sreči z rebalansom ni uresničila namere o prepolovitvi denarja za letošnja dela. S pomočjo županov in poslancev smo uspeli ohraniti 5,5 milijona evrov, prav toliko naj bi dobili prihodnje leto, v letu 2015 še okoli 3,5 milijona in zadnje leto še 1,2 milijona. Pri vseh državnih rebalansih moramo biti vedno na preži, stalno pripravljeni z vsemi podatki o opravljanem delu in načrtih za naprej. Ko sta vzporedno potekali obnovi po prvem in drugem potresu, smo imeli letno na voljo tudi deset milijonov evrov. Štafeto mirno predajam kolegu Mitji Pekeču , ki je od samega začetka zraven in projekt pozna do obisti.”
Je veliko takih, ki še kolebajo “za” ali “proti” obnovi s pomočjo državne pomoči?
“Kar nekaj jih je. Potres je namreč živa zadeva. V družinah prihaja do sprememb, smrti, rojstev, dedovanja. Vse to vpliva na družinske proračune. Naša naloga je, da ljudem argumentirano utemeljujemo, zakaj je treba objekt obnoviti, oni pa sprejemajo končno odločitev. Prav veliko časa pa ni več. Ljudje lahko dobijo veliko državne pomoči, vendar morajo upoštevati dogovorjena pravila oziroma protokole, ki so za vse enaki.”
Kako bi, ob izkušnjah za nazaj, ocenili: je obnovitveni projekt optimalno zastavljen ali ne?
“Že med obnovo smo protokole izpopolnjevali, tudi zaradi nove zakonodaje, ki je marsikdaj podražila delo, predvsem zaradi dodatnih zahtev po energetski učinkovitosti stavb. Obnovitveni projekt se razvija in nadgrajuje od potresa leta 1976 daje.”
Komplicirani postopki podaljšujejo priprave in tudi strašijo ljudi. Bi jih lahko poenostavili?
“Naš cilj je kakovostna obnova s potresno varnimi hišami. Nekaterih zadev v gradbeništvu ni mogoče poenostavljati. Gre pa v smeri racionaliziranja in preglednosti upravnih postopkov.”
Pri vseh potresnih obnovah je aktualno vprašanje morebitnega okoriščanja. Kako ste se soočili z njim?
“Ni možnosti za okoriščanje. Preprečujejo ga natančna pravila igre in strogi nadzor. Vsi postopki, od prvega pogovora z oškodovancem do končne predaje objekta, so shranjeni v arhivu, ki je fizično dolg 400 metrov. Podatke spravljamo na mikrofilme in mikrofiše.”
Kako odgovarjate tistim, ki menijo, da so bila gradbena dela preplačana?
“Na javnem razpisu izbrana gradbena podjetja so delala po veljavnem in za vse enakem ceniku, ki je nespremenjen od leta 2007. Zamislite si, kako bi se zapletlo in koliko bi stalo, če bi bilo treba za vsak večji objekt izpeljati javni razpis z možnostjo pritožb izvajalcev, pa tudi investitorjev. Popotresno obnovo bi privedlo v kolaps.”
Zakaj pa ste bili proti samograditeljstvu?
“Ker imamo z njim v preteklosti precej slabih izkušenj glede kakovosti izvedbe. Sicer je samograditeljstvo dovoljeno, vendar pod pogojem, da lastnik dela za izbranega izvajalca z enakimi pogoji - cena, kakovost, rok, odgovornost - in pod nadzorom DTP. Za vse morajo veljati enaka pravila. Ljudje bi lahko gradili tudi sami, vendar brez državne pomoči. Za tak način se niso odločali, razen nekateri, ki so imeli hiše zavarovane.”
Kako naj bi po vašem mnenju potekala obnova ob morebitnem potresu kje drugje?
“Izkušnje iz Posočja so dragocene. Organizacija potresne obnove s protokoli in konstrukcijska tehnika bosta napredovali. Menim, da bodo v prihodnje viri financiranja bolj razpršeni, večjo vlogo bodo imele zavarovalnice. Država bo, zgolj v izjemnih primerih priskočila na pomoč.”
NEVA BLAZETIČ
