450 let od začetka delovanja fužin ob Hublju
Z osrednjo slovesnostjo, odprtjem razstave 450 let fužin na Fužinah, izdajo zloženke in plakata so v Ajdovščini zaznamovali 450 let, odkar je cesar Ferdinand izdal koncesijo za začetek delovanja fužin ob Hublju. Te pomenijo začetek vseh kasnejših proizvodnih dejavnosti ob Hublju in temelj razvoja industrije v Ajdovščini.
AJDOVŠČINA> Zgodba se je po doslej znanih podatkih začela že dobro desetletje prej, z neuspešno s prošnjo Georga Von Edlinga pristojni komisiji na Dunaju za postavitev železarskega obrata ob Hublju. Potrpežljivi so morali biti tudi Paul in Andreas Pregl, Felizian Gompa, Paul Junauer in Hans Godina, ki so nekaj let kasneje zaprosili grofa Lanthierija, da bi jim prodal zemljo pod izvirom Hublja, kjer bi postavili fužine. Po številnih zapletih z dovoljenji je cesar Ferdinand 12. novembra 1561 izdal koncesijo, s katero je v posebnem Patentu potrdil delovanje dveh plavžov ob Hublju in v dolini Vodic. To je omogočilo začetek delovanja fužin ob Hublju, ki so danes le še delno ohranjene.
Kot navajajo viri, so fužine ob Hublju slovele po železu in jeklu. S kovanimi izdelki so oskrbovali orožarne v Gorici, Trstu, kasneje so izdelovali retorte za izgorevanje živega srebra v idrijskem rudniku. Ob fužinah so se ob Hublju razvile tudi druge delavnice, tovarne in obrati. O številnih danes pričajo le redke ostaline in stari dokumenti.
Da so lahko Ajdovci ponosni na svoje prednike, je na slovesnosti poudaril župan Marjan Poljšak in dodal, da je okrogla obletnica proslava njihovega dela, znanja, naprednega duha in tehnologije. Da ima prihodnost tisti, ki ima kaj pokazati iz preteklosti, se je strinjal slavnostni govornik prof. dr. Jakob Lamut, ki je tudi sam preučeval fužine ob Hublju.
Pomembno obletnico Ajdovci obeležujejo z razstavo 450 let fužin na Fužinah, ki jo je zasnoval Stanislav Bačar, tudi avtor zloženke s pomembnejšimi drobci o delu fužin ter o drugih obratih ob Hublju. “Zgibanka je dokumentiran in natančen temelj tistega, kar smo uspeli doslej razvozlati. Več o tem, kar je napisano v skopih podatkih, pa bomo zapisali v knjigi, ki je v pripravi,” je napovedal Bačar. Posebej vesel je, da je dobil dokument iz dunajskega arhiva, ki bi lahko bil Patent. Če gre za pravi dokument, bo obogatil razstavo, ki je na ogled v prostorih Mladinskega centra in hotela Ajdovščina v Palah. Razstavo spremlja kratek film, ki ga je s pomočjo zbranega gradiva pripravil Aleš Bajec.
ALENKA TRATNIK
