500 let po najmočnejšem slovenskem potresu

IDRIJA> Natanko na obletnico potresa, 26. marca, bo Idrija prizorišče treh dogodkov. Na gradu Gewerkenegg pripravljajo strokovni posvet, na katerem bodo priznani seizmologi, geologi in drugi strokovnjaki iz Slovenije in zamejstva osvetlili okoliščine dogodka pred 500 leti in sodobna seizmološka spoznanja.

Interaktivna predstavitev posledic potresa

V razstavišču Nikolaja Pirnata bodo odprli razstavo Anno Domini 1511, ki bo interaktivno predstavila posledice tega potresa ter Idrijo in dogodke, ki so zaznamovali 16. stoletje. Na območju celotnega starega mestnega jedra bo tega dne tudi velika reševalna vaja Potres Idrija 2011. Dogodki, posvečeni 500-letnici najhujšega rušilnega potresa na Slovenskem, sodijo v program prireditev Idrija, alpsko mesto leta 2011.

Razstava bo na pripoveden in slikovit način osvetlila posledice velikega potresa, odgovorila na vprašanja o vzrokih za njegov nastanek, oživila podobo Idrije v tem času in predstavila dogodke, ki so zaznamovali 16. stoletje. Razstava bo odprta še do 10. maja.

Vsebino razstave želijo avtorji približati zlasti najmlajšim, zato jo bodo spremljale tudi muzejske delavnice, kjer bodo otroci spoznali enoto reševalcev s psi iz Nove Gorice, na drugi pa bodo ob pomoči gasilca spoznavali gasilsko vozilo in izdelali svojega gasilca.

Na dogodke, s katerimi bodo v Idriji obeležili 500-letnico največjega potresa na Slovenskem, sta povabljena tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič ter minister za okolje in prostor Roko Žarnić.

Veliko podrobnosti o potresu še nepojasnjenih

26. marca 1511 popoldne je domnevno v širšem območju Idrijskega preloma nastal potres, ki je z ocenjeno magnitudo 6,8 najmočnejši znani potres na območju Slovenije v zgodovini. Močno je prizadel Furlanijo in zahodno Slovenijo, čutili pa so ga še daleč po Evropi. Zaradi velike časovne oddaljenosti in redkih arhivskih podatkov so podrobnosti tega dogodka še vedno nepojasnjene.

Strokovnjaki bi radi odgovorili na številna vprašanja. Zanima jih predvsem, kakšne so bile posledice in kolikšen je bil posreden vpliv potresa na nadaljnji razvoj kraja in regije, ali je poplava, do katere je prišlo zaradi zemeljskega plazu, ki ga je sprožil potres, res za več let zaustavila proizvodnjo živega srebra, pa tudi, ali je bil potres res katastrofalen, kot so mislili doslej.

STA