550 kilometrov kulture in povezovanja
Od slovensko-madžarske meje v Hodošu do Opatjega sela oziroma meje z Italijo vodi pot sv. Martina. Dolga je približno 550 kilometrov in v veliki meri sledi stari rimski cesti, ki je povezovala madžarsko mesto Savaria, kjer se je sv. Martin rodil, z italijanskim mestom Pavia, kjer je odraščal pred skoraj 1700 leti. V nedeljo jo bodo ob dnevu Evrope odprli v Opatjem selu in Kostanjevici na Krasu.
OPATJE SELO, KOSTANJEVICA > Celotna pot sv. Martina je dolga približno 2500 kilometrov in povezuje Madžarsko, Slovenijo, Italijo in Francijo. Zaključi se v mestu Candes blizu Toursa, kjer je sv. Martin pokopan.
Evropski kulturni center sv. Martina Tourskega Slovenija, ki deluje od leta 2003 in je pooblaščen za upravljanje poti skozi Slovenijo, je poskrbel, da je dokončan še zadnji odsek od Logatca do Opatjega sela in s tem je celotna pot od Madžarske do italijanske meje zaključena.
Odprli jo bodo v nedeljo ob 14. uri v Opatjem selu s slovesnostjo ob Hiši opajske tradicije, po dvournem pohodu k cerkvi sv. Martina v Kostanjevici na Krasu pa bodo ob 17. uri na pročelju cerkve v Kostanjevici odprli kamnito ploščo z Martinovo stopinjo.
Pot je močno orodje povezovanja evropskih narodov, poudarjajo v Evropskem kulturen centru sv. Martin Tourski Slovenija. Leta 2005 je namreč Svet Evrope kulturni poti sv. Martin Tourski podelil naziv Velika evropska kulturna pot Sveta Evrope. S tem je poudaril, da pot predstavlja skupne vrednote Evropske unije in njenih držav članic. “Ne gre torej samo za pot, ki jo nekdo fizično prehodi, ampak za projekt, ki omogoča odkrivanje skupne evropske identitete in solidarnosti, ki se simbolno izraža v Martinovi gesti delitve vojaškega plašča z revežem pri mestnih vratih Amiensa v 4. stoletju,” poudarja Polona Abram iz Evropskega kulturnega centra sv. Martin Tourski Slovenija.
Pohodniki potrebujejo prenočišča in prehrano, zato naj bi se projekt v nadaljevanju načrtno povezoval s turističnimi ponudniki in drugimi znamenitostmi na poti, prinaša pa tudi številne prireditvene priložnosti. predvsem v času martinovanj.
Pot je v Sloveniji označena v skladu z zakonom o planinskih poteh in navodili za označevanje tematskih pohodnih poti. Na pomembnejših točkah pa stojijo informacijski panoji z vsemi ključnimi informacijami o poti.
V projektu sodelujejo občine Logatec, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Komen in Miren-Kostanjevica ter ORA Krasa in Brkinov, zavodi za turizem, župnije, lokalna planinska in kulturna društva.
