Ajdovci stavijo tudi na - radič
Občina Ajdovščina je podprla oživitev skoraj pozabljene avtohtone sorte radiča hrastovc, širši javnosti znan kot črniški radič. Že pred več kot 100 leti je omogočal preživetje kmetijam, s prihodom tujih sort pa se je skoraj izgubil. Zdaj želijo spodbuditi njegovo pridelavo in mu odpreti vrata v kulinarično in turistično ponudbo Vipavske doline.
AJDOVŠČINA > Občina Ajdovščina se je odločila za oživitev stare avtohtone sorte radiča hrastovc, ki je širše poznan kot črniški radič. Po besedah župana Tadeja Beočanina gre še za eno tržno nišo v smeri razvoja in povezovanja kmetijstva in turizma v Vipavski dolini, s poudarkom na uvajanju kmetijskih kultur, ki omogočajo višjo dodano vrednost, s tem pa tudi ohranjanje podeželja.
Občina je tokrat podprla znanstvene raziskave in analize te zanimive vrtnine in omogočila izid strokovne publikacije Črniški radič, Revitalizacija stare sorte hrastovc. Gre za delo priznanih raziskovalcev avtohtonih populacij radiča v Vipavski dolini dr. Marinke Kogoj Osvald in dr. Jožeta Osvalda, ki sta pred desetletji za vpis v sortno listo izbrala dve sorti goriškega radiča, zasluge imata tudi za prepoznavnost sorte solkanski radič. Podobno skrbno sta se posvetila raziskavi hrastovca. Kot je na predstavitvi publikacije poudarila Marinka Kogoj Osvald, se od standardnega goriškega in solkanskega radiča razlikuje po obliki in barvi listov ter po korenikah, odlikuje ga tudi značilen rahlo grenak okus.
Jordan Cigoj, gostinec“Včasih je bil edina zimska zelenjava, danes pa bo, če ga ustrezno pripravimo in ponudimo kot našo posebnost, zadovoljil tudi najbolj zahtevne goste.”
Žlahtna vrtnina s koristnimi učinkovinami
“Nedvomno pa gre za žlahtno vrtnino, ki nima samo kulinarične vrednosti, ampak ga lahko zaradi bogatega vira antioksidantov in ostalih bioaktivnih komponent uvrščamo med funkcionalno hrano ter živilo z veliko vsebnostjo hranljivih snovi,” je izpostavila.
Hrastovc je bil, kot sta ugotovila avtorja raziskave, poznan že v drugi polovici 19. stoletja in je bil vir prihodka številnih kmetij v spodnji Vipavski dolini, ki so ga prodajale v Trstu in Ljubljani. S prihodom tujih sort radiča in z opuščanjem tradicionalne pridelave je zanimanje zanj upadlo, saj zahteva precej dela pri negi, oskrbi in spravilu. Prvotno sorto so z zaščito in hrambo semen ohranili le redki pridelovalci, brez katerih sorte ne bi bilo mogoče oživiti, v okviru projekta pa so doslej uspeli pridelati pol kilograma semena in za pridelavo radiča spodbudili ekološko kmetijo iz Šmarij.
Janez Furlan, občina Ajdovščina“To je tudi priložnost za naše kmetovalce, da svojo prepoznavnost zgradijo na butični proizvodnji posebnosti Vipavske doline.”
A delo še ni zaključeno, je poudarila Marinka Osvald Kogoj, saj vrtnina zaradi svoje heterogenosti še ni bila sprejeta v sortno listo. “Vse možnosti za vpis pa ima z novo direktivo EU, ki bo sprejemala heterogen ekološki material.”
Na občini so to skrb po besedah vodje oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve Janeza Furlana prepoznali kot dolžnost, da se zaščiti in ohrani genski potencial. “To je tudi priložnost za naše kmetovalce, da svojo prepoznavnost zgradijo na butični proizvodnji posebnosti Vipavske doline. Tretja priložnost je nadgradnja pristnih kulinarično turističnih produktov in priložnost za razvoj podeželja in turizma.”
Povezati kmetovalce in gostince
Občina bo kmetom in gostincem pomagala pri skupnem načrtovanju pridelave te vrtnine v obliki dogovorjene proizvodnje. Jordan Cigoj s turistične kmetije Arkade iz Črnič je prepričan, da bo črniški radič na krožniku v primerni kombinaciji navdušil tudi najbolj zahtevne goste, zato si želi, da bi se kmetje odločili za njegovo pridelavo. “Včasih je bil edina zimska zelenjava, danes pa bo, če ga ustrezno pripravimo in ponudimo kot našo posebnost, zadovoljil tudi najbolj zahtevne goste. Kombinacij je nešteto, pripravimo ga lahko v različnih pitah, s testeninami, njoki, v solati, s slanino, pozimi s klobaso.”
Občina ni pozabila niti na turistični vidik in ob strokovni publikaciji izdala priložnostno zgibanko s kratko predstavitvijo črniškega radiča in ji dodala recepte, ki jih je prispeval fotograf in raziskovalec lokalnih okusov Miha Bratina. Njihovo pripravo so posneli v tri kratke predstavitvene filme, ki jih bodo objavili na spletnem portalu Vipavska dolina in na družbenih omrežjih. “Projekt se bo zaključil, ko bo črniški radič postal prepoznavna blagovna znamka in bo obiskovalcem v asociaciji podzavestno naslikal Vipavsko dolino,” je še povedal Furlan.
