Ali bo kdo sploh še vprašal za štipendijo?
Do 21. oktobra morajo srednješolci in študenti oddati prošnjo za štipendijo v okviru severnoprimorske regijske štipendijske sheme. Letos so pravila igre povsem drugačna kot v preteklosti. Pogoji so zaostreni. Med šolanjem bo praksa obvezna, po vsaki stopnji izobraževanja se bo treba za leto dni zaposliti pri štipenditorju - delodajalcu.
TOLMIN > “Razvojne agencije in tudi Posoški razvojni center opozarjamo, da nova pravila niso prava. Nova zakonodaja birokratska opravila podeljevanja in izplačevanja štipendij prenaša na delodajalce, kar je nesmiselno. Njih je treba razbremeniti. Mi smo usposobljeni, vsa leta smo opravljali to delo v dobro delodajalcev in študentov. Državi bomo to poskušali dopovedati,“ pojasnjuje direktorica Posoškega razvojnega centra (PRC) Almira Pirih. Dodaja, da so tudi vmesne enoletne zaposlitve pri delodajalcih problematične in morda celo neizvedljive.
Birokratsko rušijo dobro prakso
Kot pravi Pirihova, je pristojno ministrstvo na birokratski način, brez posvetovanja s terenom, torej delodajalci in razvojnimi agencijami, sprejelo zakon, ki je problematičen. “Vsi skupaj se bomo borili za spremembe. Nihče od nas ne razume, kaj se gredo. Pošiljali smo dopise, sestankovali, toda uradniki na državi ne poslušajo,“ je kritična Pirihova.
55 štipendij je na severnem Primorskem na voljo dijakom, dodiplomskim in podiplomskim študentom pa 114. Več kot polovica štipendij je v občini Idrija.
Da morajo po novem štipendisti obvezno opraviti prakso v podjetju, ki jih štipendira, je v redu. Toda, da morajo po srednješolskem izobraževanju eno leto delati v podjetju in šele potem nadaljevati študij, je pa že vprašljivo. Tudi vmes, po prvi stopnji bolonjskega študija, naj bi eno leto delali in potem nadaljevali študij. “To je neuresničljivo. Podjetja ne bodo mogla zaposliti toliko štipendistov,” opozarja Pirihova.
Je pa vmes tudi zanimiva novost, ki omogoča delodajalcu in štipendistu, da brez obveznosti prekinita pogodbo o štipendiranju, če ugotovita, da ju sodelovanje ne zanima. Po enem letu lahko štipendist, ki je opravil vse študijske obveznosti in v podjetju opravil tudi prakso, odstopi, ne da bi moral vračati štipendijo. Enako lahko odstopi tudi delodajalec, če je ugotovil, da mu štipendist ne ustreza.
Največ štipendij v občini Idrija
V severnoprimorski regijski shemi dijakom namenjajo 55 štipendij, dodiplomskim in podiplomskim študentom pa 114. Največ štipendij so prijavila podjetja iz idrijske občine, in to 103, kar je 60 odstotkov vseh v severnoprimorski regiji. Kot v preteklosti sta s štipendijami radodarni podjetji Hidria in Kolektor. Sledi občina Šempeter-Vrtojba, kjer je Letrika razpisala 31 štipendij.
Kot vsako leto tudi letos podjetja največ štipendij ponujajo za poklice strojni tehnik, mehatronik, tudi za gimnazijske maturante, elektrotehnike. Pri študentih pa bi podprli tiste, ki študirajo strojništvo, elektrotehnike in ekonomiste.
NEVA BLAZETIČ
