Ali je kdo sploh pomislil na ovirane?
Občina Idrija je v zadnjih letih odstranila več arhitektonskih ovir in v novogradnjah poskrbela za dostopnost gibalno oviranim. Različne označbe, ki v zadnjih tednih vznikajo kar iz pločnikov, ji zato niso v čast.
IDRIJA > “Nameščanje znakov sredi pločnikov me pa res jezi,” je, bolj razočarano kot jezno, bilo slišati Metka Pavšič po bolečem srečanju s cevjo na sredi pločnika, na kateri so nameščene različne označbe. To žal ni edina tovrstna ovira na idrijskih površinah za pešce.
Bela palica, s pomočjo katere se Pavšičeva, socialna in kulturna delavka ter borka za pravice nevidečih, kljub svoji popolni izgubi vida suvereno giblje po mestu, je oviro žal “prezrla”. Ne prvič! Invalidi pretečo nevarnost sicer vidijo, a jo z vozički težko obvozijo. Ker je znak nameščen pred novim domom upokojencev, se prav v njegovi okolici giblje največ ljudi na vozičkih. In za ustrezno namestitev označb je tam precej več prostora kot za gibalno ovirane.
Znak, ki je nameščen kar se da malomarno postrani, kot nekakšen pijanec opozarja na nizko kulturo tistih, ki so ga tja vkopali brez premisleka.
“Žal ta znak ni edini. V zadnjih tednih se je na pločnikih po Idriji pojavilo še nekaj sorodnih označb, ki ovirajo gibanje. Pa ne gre samo za nas, invalide. Tudi starši z otroškimi vozički se jim težko ogibajo in se po prometnih površinah izpostavljajo nevarnostim,” ima prav Pavšičeva.
Idrija se je pred štirimi leti smelo podala v odstranjevanje ovir za gibalno ovirane in pridobitev certifikata invalidom prijaznega mesta. Ker je dota preteklosti slaba, je nedostopnih javnih stavb in skupnih površin v mestu še precej. Pri novogradnjah pa tovrstnih ovir ni več. Ker je bil tudi dom upokojencev zgrajen gibalno oviranim prijazno, je pričakovati takojšnjo premestitev pijanega znaka.
SAŠA DRAGOŠ