Avtohtone ribe tudi v gostilnah
Tolminska ribiška družina bo te dni vložila dokumentacijo za gradbeno dovoljenje za ribogojnico ob tolminski čistilni napravi, kjer bodo vzrejali od 30 do 40 ton odraslih avtohtonih soških postrvi in lipanov. Vlagali jih bodo v reke in s tem podprli športni ribolov, namenili jih bodo tudi za trg. Avtohtone ribe bodo tako prvič na voljo v gostiščih, kjer zdaj ponujajo neavtohtone šarenke.
TOLMIN > Kot pravi predsednik tolminske ribiške družine Lucijan Rejec, bodo ribogojnico začeli graditi spomladi prihodnje leto, končali pa jeseni leta 2014. Poleg bazenov za vzrejo odraslih soških postrvi in lipanov bodo na ravnici ob Tolminki postavili stavbo z obratom za predelavo rib. S tem bo imela tolminska ribiška družina prva v Sloveniji vse potrebno za vzrejo rib od ikre do odrasle ribe za v reke in za na krožnik.
“Računamo, da bomo 60 odstotkov denarja za 2,3 milijona evrov vredno naložbo dobili iz sklada EU za ribištvo, ki je neprekinjeno odprt. Nekaj denarja bomo dodali sami, najeti bomo morali tudi posojilo. Z bankami smo v dogovorih,” denarni načrt razkriva Rejec.
Šarenke, adijo!
Ribogojnica bo v več pogledih dragocena pridobitev: “Imamo valilnico v Modreju, kjer letno vzrejamo več sto tisoč mladic avtohtonih rib za vlaganje v reke. V ribogojnici na Tolminki skrbimo za plemensko jato soških postrvi in lipanov. Manjkala nam je še ribogojnica za vzrejo odraslih avtohtonih rib.” Z njimi bodo nadomestili šarenke, ki jih kupujejo in vlagajo v reke za podporo športnemu ribolovu. V primeru poplav bodo imeli dovolj avtohtonih rib za takojšnjo sanacijo stanja v rekah. “Trgu bomo prvič ponudili avtohtone soške postrvi in lipane, ki jih zdaj nikjer ni mogoče kupiti,” dobrodošlo novost za športni ribolov, za turizem nasploh in za gurmane napoveduje Rejec.
Avtohtone postrvi in lipane zdaj jedo zgolj ribiči, ki te ribe ulovijo v rekah. V gostiščih ponujajo šarenke, ki niso avtohtone. V novi ribogojnici bo ribe možno kupiti, ponujali bodo razne ribje dobrote. “V predelovalnem obratu bomo delali karpačo iz rib, soljene in prekajene soške postrvi in lipane, razne namaze in podobno,” našteva Rejec. Vse omenjeno bodo prodajali v obratu in ponujali trgovinam, gostilnam.
Za začetek bodo v bazene vložili 40.000 lipanov in 20.000 soških postrvi iz lastne valilnice. Z dvema dodatnima delavcema bodo imeli manj stroškov kot jih imajo z nakupom šarenk za vlaganje v reke, so izračunali.
Čudežno prečrtana
Pot do ribogojnice je bila birokratsko zapletena. “Z oddajo vloge za gradbeno dovoljenje moramo pohiteti, da nas ne bi prehitel sprejem novega prostorskega načrta, v katerem so iz nam nerazumljivega razloga ribogojnico prečrtali. Kot ugotavljamo, je pri tem šlo za nekakšno napako. V ljubljanskih kabinetih so brez ogleda terena in brez sodelovanja z nami Tolminko in Zadlaščico uvrstili med tako imenovane referenčne reke, na katerih ni dovoljeno graditi. Ob tem pa vsi vemo, da na Tolminki že dolga leta obratujeta elektrarna in naša ribogojnic, na Zadlaščici pa večja elektrarna,” je Rejec kritično predstavil birokratsko zgodbo, s katero so se dolgo ukvarjali, na koncu pa vendarle našli nekakšen sporazum, v skladu s katerim bodo vodo za ribogojnico odvzemali na iztoku obstoječe ribogojnice, čeprav bi bilo po mnenju ribičev bolje, če bi jo odvzemali na iztoku elektrarne.
NEVA BLAZETIČ
