Avtomobil je še vedno kralj
V novogoriški občini pravijo, da že od leta 2006 stremijo k trajnostni mobilnosti, ki postavlja v ospredje pešce, kolesarje in javni potniški promet. Zdaj snujejo celostno prometno strategijo za Goriško. V praksi pa so na cestah, parkiriščih in pogosto tudi na pločnikih še vedno glavni avtomobili.
NOVA GORICA > Predlog Celostne prometne strategije (CPS) čezmejne goriške regije, ki so jo v okviru evropskega projekta Pumas, katerega partner je tudi mestna občina, izdelali na Urbanističnem inštitutu RS, je ambiciozno zastavljen. Predvideva odvzem primata avtomobilom v mestnem in primestnem prometu in ustvarjanje pogojev za pogostejše premike peš, s kolesom in javnim potniškim prometom. Njegova posebnost je v tem, da poleg šestih občin na območju nekdanje novogoriške občine vključuje tudi sosednjo Gorico na italijanski strani meje.
“Mislimo, da bi se vse, kar je predvideno v tej strategiji, dalo izvajati z obstoječimi proračuni, s preusmeritvijo od gradnje drage infrastrukture, novih cest, parkirišč in obnov asfalta v gradnjo kolesarskih stez, ki so bistveno cenejše, in v financiranje javnega prometa, ki je bolj demokratičen,” je prepričan Luka Mladenovič iz urbanističnega inštituta.
Spremembe bodo, če bo denar
Zaveda se, da se te spremembe dogajajo počasi in kot primer navaja, da je bil tudi danski Kopenhagen, ki je danes sinonim za mesto kolesarjev, v 70-ih letih prejšnjega stoletja preplavljen z avtomobili. “Pričakujem, da se bodo spremembe začele dogajati, še posebej zato, ker bo za to na voljo denar, saj bo ministrstvo v roku enega leta pripravilo razpise za izvedbo ukrepov, ki so v takih strategijah. Denar je največji spodbujevalec, da se te stvari začnejo dogajati,” še pojasnjuje Mladenovič.
Za načrte, ki jih snujejo skupaj s sosednjo Gorico, je slaba popotnica projekt čezmejne izposoje koles Go kolo, ki je, sicer zaradi italijanskih partnerjev, propadel, še preden se je sploh začel.
Strategija vsebuje pet glavnih stebrov, in sicer spremembe sistema načrtovanja, spodbujanja hoje, kolesarjenja in javnega potniškega prometa in spremembe navad prebivalcev na področju uporabe avtomobila.
Na papirju se zdi vse lepo in prav, a predlog CPS morajo potrditi še sveti vseh občin. In glede na to, da ni zakonsko zavezujoč dokument, nikjer ne piše, da bo sprejet, potrjen in da bodo njegove pozitivno naravnane usmeritve tudi uresničene.
Kriva je razdrobljenost
Na Mestni občini Nova Gorica so kot prvi v Sloveniji že leta 2006 pripravili t.i. načrt trajnostne mobilnosti, ki pa ga mestni svetniki niso sprejeli, saj zakonodaja tega ni zahtevala, ampak so se z njim le seznanili. Kot je povedala vodja službe za okolje in prostor na novogoriški občini Vanda Mezgec, so načrt vseeno uporabljali kot priporočilo za pripravo proračunov.
Načrt je sicer prispeval k ureditvi nekaterih kolesarskih stez v mestu, na njegovi podlagi so se mestni svetniki leta 2006 odločili za uvedbo brezplačnega javnega potniškega prometa, vsako leto so pripravili teden mobilnosti, v okviru katerega promovirajo kolesarjenje, pešačenje in javni promet.
Nadgradnja načrta, ki mu je veljavnost že potekla, so prijave na projekte Croctal, Interbike in Bimodis in zdaj Pumas. Kljub temu Vanda Mezgec priznava, da bi lahko naredili več in hitreje. A pod pogojem, dodaja, da bi načrt trajnostne mobilnosti sprejeli in se zavezali, da ga bodo uresničeval.
“Glavna krivda nas vseh je, da nismo na občini nikoli imenovali koordinatorja za področje trajne mobilnosti, ampak poteka to razdrobljeno, po oddelkih,” razlaga Vanda Mezgec.
Zaradi te neusklajenosti med prometno tehničnimi vprašanji, vprašanji javnega prometa in prizadevanji za trajnostno mobilnost je prihajalo do ironičnih situacij, da so lahko sočasno v enem oddelku snovali pešcem in kolesarjem prijazne načrte, v drugem pa ureditev krožišč, katerih osnovni cilj je pretočnost in ne varnost pešcev in so torej postavljena po meri avtomobilov.
Vanda Mezgec vseeno opaža, da se po mestu več ljudi premika s kolesi ali peš. Tudi podatki družbe Avrigo, ki ima koncesijo za izvajanje javnega potniškega prometa v novogoriški in šempetrski občini, kažejo, da ga uporablja vse več ljudi. Lani so, tudi zato, ker ljudje zaradi krize varčujejo, prepeljali rekordnih 438.760 potnikov.
Prednost avtobusom
“Mestnemu avtobusnemu prometu bi morali dati prednost pred avtomobili. Nedopustno je namreč, da se mestna postajališča spreminjajo v parkirišča ali pa celo ukinjajo in da niso ustrezno označena. Povečati je treba frekvenco in mestni promet z različnimi drugimi ukrepi približati uporabnikom,” poudarja vodja komercialnega sektorja pri Avrigu Sandi Brataševec in dodaja, da lahko sami ukrepe le predlagajo, potrditi in uresničiti pa jih morata obe občini.
NACE NOVAK