Avtomobilov ne bi pregnali
Z veliko denarja obnovljen glavni bovški Trg golobarskih žrtev je od vsega začetka predmet polemik. Zlasti poleti je problematična prometna ureditev. Parkiranje po pločnikih kar počez so preprečili s cvetličnimi lonci, a to ni rešitev. Da bi trg zaprli za promet in odpravili vse težave na en mah, pa ne razmišljajo.
BOVEC > Z denarjem države in EU pred leti urejen Trg golobarskih žrtev je stalno predmet različnih komentarjev. Nekateri bi želeli več dreves in sence, drugi manj parkirišč, tretji pa predvsem red v parkiranju in varnost v prometu.
Kako bi uredili trge, razmišljajo tudi v Kobaridu in Tolminu. Pred letom dni so v Kobaridu z natečajem iskali rešitve, a so se odločili, da bodo o morebitni zapori razmišljali šele po ureditvi južne obvoznice. V Tolminu pa je morebitna zapora trga s fontano še bolj problematična, ker tam mimo poteka ves promet proti staremu mestnemu jedru in tudi o vsebinskih rešitvah ni še nič dorečenega.
S cvetličnimi lonci je še več zmede
Zaradi pritožb, da na obnovljenem trgu s širokimi pločniki, ki so namenjeni pešcem, vozniki počez parkirajo, so težavo že pred meseci obravnavali celo občinski svetniki. Sklenili so, da je treba ukrepati, niso pa predlagali, kako. Ugotavljali so le, da so redarji nemočni in da je treba avtomobilom fizično preprečiti dostop na pločnik, zlati pri turističnih agencijah, kjer se poleti gnete veliko ljudi.
Na občini so potrebovali dolgo časa, da so našli res “originalno” rešitev: sredi poletja so naredili pregrado s cvetličnimi lonci. Čeprav je zasaditev lična, po oceni številnih povzroča še večji kaos. Zdaj namreč tisti, ki se želijo pripeljati do vrat športnih agencij, parkirajo kar na cesti, tako da je prometna varnost še bolj vprašljiva. Skratka, trg povzroča težave, ker funkcionalno ni dorečen.
Trga ne bi zaprli, ker je tudi križišče
O tem, da bi ga v skladu s sodobnimi urbanističnimi smernicami zaprli za promet, so v pripravah na obnovo sicer razmišljali, a so prevladali argumenti proti.
Kot pravi arhitekt Božidar Rustja, ki je zasnoval obnovo, so premlevali idejo, da bi cestišče tlakovali in onemogočili dostop avtomobilom. “Toda prevladala je odločitev, da to ne gre, ker je trg križišče proti vasi Plužna in turistični Kaninski vasi, da je treba omogočiti dostop s tovornjaki in urgentnimi vozili. Problematična je ozka povezava z glavne ceste mimo pošte proti Plužni. Menim, da je na obsežnih pločnikih dovolj prostora za različne dejavnosti,” pojasnjuje.
O cvetličnih loncih Rustja nič ne ve, čeprav so na na seji občinskega sveta omenili, da se bodo o rešitvah posvetovali z njim. “Cvetličnih lončkov nikoli ne bi predlagal, boljša rešitev bi bili kovinski 'konfini', ki jih po potrebi lahko umaknemo,” meni arhitekt.
Kjer avtomobili zasedajo ulice in trge, so ti izgubili socialni utrip, povečala sta se onesnaženost in hrup in zmanjšala varnost pešcev in kolesarjev. V svetu je zato v porastu trend zapiranja centrov mest za avtomobile. “Trenutna ureditev centra Bovca je koncipirana po konvencionalnem (zastarelem) prostorskem načrtovanju - dostopnosti z avtomobilom. A Bovec je z obvoznico dobil idealne pogoje za prometno preureditev,” pojasnjujeKatarina Otrin iz društva za sonaraven razvoj Focus. Rešitev, ki so na voljo, je več: “Z vidika izboljšanja kakovosti bivanja bi bilo najbolje, če bi center popolnoma zaprli za motorni promet. Izvedljive pa bi bile tudi 'mehkejše' variante: enosmerni promet in s tem pridobitev dodatnih površin za pešce in kolesarje ali pa preureditev po tako imenovanem principu skupnih prometnih prostorov (shared spaces), kjer si z odsotnostjo splošno znanih prometnih pravil enotno površino delijo vse oblike prometa.”MM
Preveč je pregrad
Direktor LTO Bovec Janko Humar poskuša trg videti skozi oči turistov. Do ureditve je kritičen. “Imam občutek, da so v stiski s časom premalo premislili o njegovi funkcionalnosti in prijetnosti. Preveč je pregrad, celo lipo so ogradili, lokacija za prireditveni oder je problematična, tudi fontana ne opravlja svojega poslanstva. Preprosto povedano, ne zdi se mi prijeten, toda to je pač moje mnenje,” komentira in se sprašuje, zakaj se ne učimo na primerih iz Italije, kjer znajo mestne trge s fontanami in zelenjem res narediti ljudem prijazne.
Glede zaprtja za promet pa meni, da rešitve ne bi bile preproste: “Vse je stisnjeno na majhen prostor, prometa vendarle ni veliko, ker je tranzit speljan prek obvoznice.” Meni, da je parkirišč izven trga dovolj. “Dokler ne bo ponovno deloval hotel Kanin, je tudi tamkajšnje veliko parkirišče na voljo. Vendar je to le začasna rešitev. Res pa je, bi bilo treba postaviti smerokaze, ker obiskovalci zanj ne vedo.” Parkirali pa bi lahko tudi na velikem, zdaj praznem parkirišču pri postaji A žičnice.
“Gre za prometno kulturo”
Podžupan Uroš Sovdat pravi, da pri snovanju trga ni bil zraven in zato odločitev ne komentira. Meni pa, da trg svoje funkcije ne opravlja dobro. Kot pravi, so na svetu obravnavali problematiko parkiranja kar počez, zato so se na občini odločili in kupili cvetlične lonce, ker bi bili količki pozimi v snegu, ko je treba plužiti, moteči. “Če bi vozniki upoštevali, da so pločniki namenjeni pešcem, ne bi potrebovali nobenih ovir. V Ljubljani tudi ne parkiramo na pločnikih, ker vemo, da grozijo lisice ali pa odvoz s pajkom. Skratka, gre za prometno kulturo in osveščenost.” Tudi on pravi, da na občini niso za to, da bi trg zaprli za promet.
NEVA BLAZETIČ
