Benedejčič: “Ne zanima nas le cena”
Poleg podjetja Alemin Halal, slovenske podružnice turške mesnopredelovalne družbe Etçii, se za nakup hal in opreme nekdanjega Mipa v Kromberku ter blagovnih znamk in receptur zanimajo še tri slovenska podjetja. Nobeno se ne ukvarja s predelavo mesa, niso pa Turki tisti, ki bi za premoženje Mipa plačali največ.
KROMBERK > Vendar ne bo samo cena tista, na podlagi katere bo, če bo, padla odločitev o prodaji Mipa, pravi njegov stečajni upravitelj Miroslav Bendejčič: “Namen zbiranja ponudb je bil priti do interesentov za nakup premoženja. Vsi se navadno pojavijo z nizko ceno, nas pa zanima še marsikaj drugega, denimo, kaj se želi tukaj delati, nenazadnje tudi vprašanje zaposlovanja. Bomo videli, kaj bo, ko bomo opravili pogajanja.”
Mip bi kupili štirje
Med štirimi ponudniki za Mipov Kromberk se s proizvodnjo mesa ukvarja le družba Alemin Halal iz Ljubljane. Gre za družbo, ki jo je skupaj s partnerjem maja letos ustanovil Mehmet Emin Arslan, lastnik in direktor turške družbe Etçii. Dva ponudnika - GeoProM in Trgovsko upravljanje iz Ljubljane - druži isti naslov in tudi lastnik. Geoprom je v lasti Igorja Podhraškega, ukvarja pa se z geodezijo, projektiranjem in gradbenim inženiringom. Družba lani ni imela zaposlenih, njeni prihodki so znašali 47.400 evrov (leto poprej 662.000), pridelala pa je manjšo izgubo. Družba Trgovsko upravljanje se ukvarja s trgovino in storitvami, njena lastnica je družba Trgovinski centri, ki je v lasti Igorja Podhraškega. Družba Trgovsko upravljanje z enim zaposlenim je lani imela približno 277.000 evrov prihodkov in 5000 evrov čistega dobička. Četrta ponudnica, družba Medusa iz Ljubljane, se ukvarja z oddajanjem in obratovanjem lastnih ali najetih nepremičnin. Njen lastnik je Dragan Đurič. Družba je lani ustvarila približno 8000 evrov prihodkov in skoraj 40.000 evrov čiste izgube.
Včeraj je namreč potekel rok, do katerega je Benedejčič zbiral nezavezujoče ponudbe za nakup vseh hal nekdanjega Mipa v Kromberku, opreme v njih ter blagovnih znamk in receptur. Za to se je zanimal istanbulski predelovalec mesa Etçii, ki ima zdaj prostore v Kromberku v najemu in bi tam znova zagnal proizvodnjo s klavnico vred. Za ta namen so Turki v Sloveniji ustanovili družbo Alemin Halal in tudi oddali ponudbo.
Poleg njih so to storile še tri družbe s sedežem v Ljubljani, GeoProM, podjetje za geodezijo in projektiranje, trgovec Trgovsko upravljanje in Medusa, ki se ukvarja z oddajo in obratovanjem lastnih ali najetih nepremičnin. Prvi dve imata tudi istega lastnika, Igorja Podhraškega, ki smo ga, denimo, leta 2007 spoznali v tedaj novi vodstveni ekipi nekdanjega SGP Gorica.
“Dve o teh treh ponudb sta kar zanimivi,” je povedal Bendejčič in dodal, da je turška “nekaj srednjega”. To se nanaša na višine kupnin, ki naj bi jo bili pripravljeni plačati ponudniki in ki se precej razlikujejo. A, kot je dejal Benedejčič, cena še ni končna in tudi ni edino merilo za prodajo, pri čemer od dveh domačih ponudnikov pričakuje pojasnila, kaj bi s halami in opremo v Kromberku počela. Kajti tega (še) nista navedla.
Sicer pa stečajni upravitelj obžaluje, da mu ni uspelo dobiti še dveh ponudb iz tujine, kar pripisuje negativnemu razpoloženju po ustanovitvi civilne pobude proti zagonu klavnice v Kromberku.
Začela se bodo pogajanja
Kot poudarja Benedejčič, bodo sledila pogajanja s štirimi podjetji, ki jih je že pozval k razgovorom. Časa za to je dovolj, saj ni določeno, do kdaj naj se Mip proda. K pogovorom želi Benedejčič pritegniti tudi največjo banko upnico Mipa Novo KBM. Preden bo podpisal predlog kupoprodajne pogodbe in ga poslal sodišču, se bo posvetoval z upniškim odborom. “Želim vnaprej pridobiti soglasja tistih, ki bodo sodišču potem morali podati mnenje na predloženo pogodbo.”
Turki najemniki še do konca leta
Turki imajo premoženje Mipa v Kromberku v najemu do konca leta. “Veterinarska služba je pravkar pregledala prostore in so jih za ponovni zagon dejavnosti ugodno ocenila,” pravi Benedejčič. Najemnik bi v Kromberku znova odprl tudi klavnico, kar je po mnenju Benedejčiča logično, ko pa je na tem območju še nimajo. Najem sicer plačujejo po evro na mesec, a krijejo približno 40.000 evrov stroškov za priprave na zagon proizvodnje in najmanj 15.000 evrov mesečno za vzdrževanje, pravi Benedejčič.
AMBROŽ SARDOČ
