Bernik: še premalo smo panični

Goriška
, posodobljeno:

Anhovska cementarna je dobila svojega psa čuvaja iz nevladnih vrst. V srednji Soški dolini je nastalo Društvo EKO Anhovo in dolina Soče, ki ima namen bdeti nad tem, kaj se dogaja v tovarni. “Še premalo smo panični,” je dejal predsednik Mitja Bernik. Vplive na okolje nameravajo preverjati z meritvami, ki bi jih delali tujci, cilj pa je bivalno okolje, vredno tega imena.

V novonastalem društvu tudi s številnimi fotografijami  dokazujejo vplive Salonita na okolje.
V novonastalem društvu tudi s številnimi fotografijami dokazujejo vplive Salonita na okolje.Leo Caharija

ANHOVO > “Pravzaprav bomo veseli, če se bo izkazalo, da Salonit ni nič prikrival, da je to, kar trdi o vplivih na okolje, res.” Tudi s temi besedami je predsednik Društva EKO Anhovo in dolina Soče Mitja Bernik včeraj, ko so v Ložicah javnosti predstavili novo organizacijo, ponazoril, kaj je njen cilj: da tovarna sosedom ne bi onesnaževala bivalnega okolja. A kot je rekel v isti sapi, dvomijo, da se bo zgornje potrdilo.

Ne zaupajo in pika

Društvo, ki ga podpira več kot tisoč posameznikov, je nadgradnja aprila vznikle civilne pobude na Kanalskem, nastale v prvi vrsti zato, ker v Salonitu uporabljajo določene odpadke kot gorivo za proizvodnjo cementa in ker namerava podjetje letos uresničiti nekatere s tem povezane naložbe.

Toda kot pojasnjujejo v društvu, so nastali zaradi prepleta še več drugih razlogov, ki pa vendarle imajo skupni imenovalec. Ljudje ne verjamejo, da so podatki in pojasnila, s katerimi cementarna dokazuje, kako deluje v skladu z vsemi predpisi in je vedno bolj ekološka, verodostojni, tudi zato ne, ker nekatere meritve izvaja sama.

“Obvestili so me, da civilna iniciativa obstaja, a kakšne njene pobude do mene niso prišle,” je včeraj dejala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki si je ogledala proizvodnjo v Salonitu. Kot je poudarila, ima vsa okoljevarstvena dovoljenja za obratovanje, tudi za sežig določenih odpadkov. Nevarni odpadki pa se ne smejo uporabljati kot gorivo, je zatrdila. “Za kršitve je pristojna inšpekcija, saj ministrstvo ni nadzorstveni organ,” je povedala in dodala, da inšpekcijske službe redno opravljajo nadzor, zagotovo tudi v Salonitu. Glede na to, da ministrstvo ni bilo obveščeno o kakšnih kršitvah, “predvidevam, da je v dosedanjih postopkih inšpekcija ugotovila, da je vse v skladu z izdanimi dovoljenji, tudi monitoringi zraka, in da zaenkrat ni nič narobe.” MM

Nekatera zagotovila iz podjetja naj bi zanikali drugi podatki, ki so jih izbrskali v društvu, hkrati sosedje tovarne opažajo pojave, ki le krepijo dvome. To so vse bolj zaprašen zrak, pogostejši smrad, povečan tovorni promet proti Novi Gorici in še kaj. In problem, na katerega so včeraj posebej opozorili, je skladiščenje odpadnih pnevmatik.

To naj bi podjetje smelo početi le v bližnjem kamnolomu in na enem mestu ob cementarni. Toda kupi gum so še drugod znotraj kompleksa Salonita, nedovoljeno, pribija Bernik. Kot je dejal, predstavljajo več nevarnosti: so gojišče komarjev, možnih prenašalcev bolezni, so odpadki, s katerih izcedne vode odtekajo kar v Sočo, so precejšnja požarna grožnja, je našteval. In dodal je: “Predpostavljamo, da je okoljska inšpekcija to že videla in ukrepala. Izkoriščamo priložnost in jo javno naprošamo, da nam posreduje izsledke. Če se še ni odzvala, pa ji bomo poslali prijavo.”

Najti nameravajo “svoj ARSO”

Bernik je včeraj ponovil, da se bo društvo zavzemalo za čisto in zdravo okolje, da bo ozaveščalo ljudi, da namerava zbirati natančne podatke o vplivih Salonita na okolje. Pri tem pa jim niti ni do srečanj z vodstvom podjetja in tega doslej niso zaprosili, ker da to doslej ni obrodilo nobenih sadov, če poenostavimo njihove razlage.

Komunikacija s cementarno bo torej pisna, napoveduje Bernik: “Postavljali jim bomo vprašanja in čakali na odgovore.” Sami bodo preverjali navedbe tovarne, iskali bodo mnenja strokovnjakov in kot je rekel predsednik, se bodo zavzemali, “da bi nazor nad izpusti ter analize zraka, vode in tal ob tovarni opravljala ustanova iz tujine.”

Ni sicer dal jasnega odgovora, kdo naj bi to plačal. S preverjenimi dejstvi, kot so to opredelili v društvu in za primer dali opisano skladiščenje odsluženih pnevmatik, pa nameravajo redno obveščati javnost.

Vse je po predpisih

V Salonitu so ponovili, da poslujejo skladno s predpisi, da z obsežno mrežo meritev spremljajo vplive na okolje, da izvajajo tudi poglobljene raziskave na različnih okoljskih področjih in še dodatne meritve, ki jih zakoni sicer ne zahtevajo. “Ves čas poslujemo redno v skladu z zakonodajo in z vsemi dovoljenji, ki nam jih je izdala država, nikdar nismo šli mimo tega,” društvu odvrača predsednik uprave Salonita Julijan Fortunat.

Tudi o skladiščenju gum pravi enako, torej da je po predpisih, glede dvomov ljudi v analize izpustov iz tovarne v zrak pa: “Vsak lahko naroči svoje, mi pa smo, če nič drugega, vključeni tudi v mrežo agencije za okolje, s čemer naše meritve dobivajo pravo verodostojnost.”

Hkrati so v podjetju poudarili, da rezultate teh analiz med drugim redno predstavljajo predstavnikom lokalnih skupnosti, kakor še, da so vselej pripravljeni na konstruktiven dialog s komerkoli: “Želimo si, da bi se temu pridružila civilna pobuda.”

AMBROŽ SARDOČ

Irena Majcen (prva z leve) se je ob včerajšnjem  obisku 
severne Primorske pomudila tudi v Salonitu. Ta je vse  prej kot 
Lafarge, je med drugim zatrdila.
Irena Majcen (prva z leve) se je ob včerajšnjem obisku severne Primorske pomudila tudi v Salonitu. Ta je vse prej kot Lafarge, je med drugim zatrdila.Arhiv Salonita Anhovo