Bevkova nagrada gre letos Pavlu Magajnetu
Najvišjo Bevkovo nagrado bo na nocojšnji slavnostni seji ob prazniku občine Cerkno dobil Pavel Magajne, ki več kot štiri desetletja daje pečat kulturnemu življenju v tej občini. Vsa tri Bevkova priznanja pa so letos namenili uspešnim društvom.
CERKNO> Nesojenega ekonomista Pavleta Magajneta je ravno pravi čas omrežila kultura, da je kot animator v Eti zanjo zaoral rodne brazde po Cerkljanski. Še prej ga je družina kot najmlajšega, sedmega otroka v družini v masorskih strminah zazibala s pesmijo. Najstarejši brat Jože pa ga je kot fantiča z novo harmoniko napotil po znanje v idrijsko glasbeno šolo. Sedaj ima za seboj več kot štiri desetletja kulturnega ustvarjanja.
Oh, ko bi le imeli tenorje
Tri enakovredna Bevkova priznanja bodo prejela društva, ki so dodobra razgibala Cerkljansko. Taborniško društvo Rod aragonitnih ježkov približno sto mladih vzgaja za naravi prijazno življenje. Lovska družina Otavnik ima zgledno urejeno, ogromno lovišče, pomembno pa prispeva tudi k turistični razpoznavnosti Cerkljanske. Prostovoljno gasilsko društvo Bukovo - Zakojca se lahko pohvali s požarno varnostjo svoje velike krajevne skupnosti in prostovoljnim humanitarnim delom v njej.
Za Magajneta je delo na področje kulture in njegove “kraljice” glasbe že davno postalo način življenja. Pravzaprav poslanstvo, v katerega so ga skupaj s talentom napotile sojenice. Očetu sicer ni bilo povsem po volji, ker se je zapisal zabavni harmoniki, a ga je sin z blagozvočnim orglanjem v domači cerkvi prepričal, da je iz pravega testa. Zato je zamižal na eno oko, ko je z bratom zaigral na veselicah in pozneje še v nič koliko zabavnih sestavih.
Sam pravi, da je imel srečo, ker ga je na idrijski glasbeni šoli poučeval mojster Ivan Rijavec. Roko mu je ponudil tudi, ko so mu komaj 18-letnemu v domači fari Otalež potisnili v roke taktirko okteta France Bevk. Z njim je kar 40 let bogatil bližnje in daljne kraje. Pa tudi najvišje, saj so se pevci več kot 30 let vzpenjali na Porezen in zimske pohodnike razveseljevali s pesmijo.
“Po 40. jubileju smo nehali nastopati, a se še vedno srečujemo in z veseljem pojemo. Tudi z odru bi radi še kdaj razveselili publiko in podoživeli njeno veselje, a kaj ko v naših krajih ni tenorjev. Žal jih ni ne na Cerkljanskem ne na Idrijskem,” z nostalgijo pove Magajne.
Taktirke ni odložil v kot, saj z njim raste župnijski zbor Cerkno in nastopa tudi izven zidov cerkva. Ponovno vodenje okteta pa ostaja njegov izziv.
Zanimanje za koncertno harmoniko raste
Med delo je Magajne “vtaknil” študij muzikologije in kot kulturni animator v Eti množice popeljal v kulturno dejavnost ali vsaj v uživanje ustvarjalnosti drugih. Čeprav so novi časi “proizvajalce” duševne hrane odnesli, Magajne kulture ni puščal ob strani niti kot turistični delavec v hotelu.
Sočasno je začel poučevati harmoniko v Cerknem in kmalu še v Idriji. Zanimanje mladih za ta inštrument, ki ga je vse pogosteje mogoče slišati v različnih komornih skupinah in orkestrih, raste.
Vzgojil je nemalo talentov, pod njegovim vodstvom delujeta komorni in širši harmonikarski orkester. “Na pot sem pospremil Marka Hatlaka, ki je pri nas nesporno zaslužen za rast priljubljenosti koncertne harmonike. Glasbo zanjo piše, denimo, Aldo Kumar, ki se je tega inštrumenta učil v Idriji pri Rijavcu in jo pišejo po svetu znani skladatelji. Vse več jih je, ki ustvarjajo za simfonične orkestre in vključujejo harmoniko. To je za mlade privlačno,” je pripovedoval med izbiranjem notnega gradiva za svoj komorni sestav. Pripravljajo se na snemanje plošče.
Frajtonarica da, ampak ...
V različnih zabavnih ansamblih ali pa kar sam, za veselje družbe, poprime tudi za frajtonarico. “Diatonična harmonika je inštrument, kjer so rezultati hitri, a omejeni. Žal se jo dandanes igra tudi tam, kamor ne sodi in narobe,” potarna.
Zaradi zanimanja mladih je tudi ljudska frajtonarica s štiriletnim programom že našla mesto v glasbenih šolah. Dela Magajnetu torej še dolgo ne bo zmanjkalo. Nenazadnje tudi organizira ali vsaj sodeluje na različnih kulturnih, etnoloških in zabavnih prireditvah. Ker zna ustvariti “štimungo” ga nanje vabijo pogosto. In kjerkoli poprime, dobesedno širi dobro voljo.
Nagrado je kakopak podelil z neštetimi ljubitelji, s katerimi je ustvarjal na Cerkljanskem. Idrija se mu je za njegovo delo s priznanjem zahvalila že prej.
SAŠA DRAGOŠ