Bi milijon za cevi res učinkoval?
Direktor Vinske kleti Goriška brda in občinski svetnik Silvan Peršolja ni želel razkriti, katera podjetja naj bi poslovala na območju trgovine Agraria pod Dobrovim, v coni, ki naj bi jo občina na novo opremila s komunalno infrastrukturo. Interes menda je, a videti je, kot da je pač treba porabiti denar EU, ki je na voljo.
DOBROVO > Na območju pri trgovini Agraria pod Dobrovim danes stojijo tri ne ravno čedne hale, kjer so prostor našla tudi nekatera druga podjetja ter ena kavarna. Največ ga sicer zavzema omenjena prodajalna. Vse skupaj je last Vinske kleti Goriška brda, ki bi rada nepremičninam dala nov potencial, in občina je našla vir denarja za to. Z njim naj bi prenovila ves prostor ob Agrarii, poslovno cono, kot so ga poimenovali. In po besedah direktorja kleti ter hkrati občinskega svetnika Silvana Paršolje si “kot zadruga želimo, da bi šlo to čim prej naprej”.
Prekopati načrtujejo vse okrog in okrog hal
Občinski svet je pred dnevi obravnaval tako imenovani dokument identifikacije projekta za prenovo dobrovske poslovne cone, ki zaseda 26.801 kvadratni meter površine. Pri pripravi potrebne dokumentacije je to eden prvih korakov, projekt pa ne bo prinesel nič drugega kot prekopavanje nezazidanega dela cone, skupaj približno treh hektarjev. Uredili naj bi vse komunalne napeljave ter električno in telekomunikacijsko omrežje, dostopne poti, parkirne prostore in javno razsvetljavo.
Ni predvideno, da bi z javnim denarjem karkoli zidali v coni. Je pa Peršolja pred svetniki dejal, da bo že med gradnjo infrastrukture treba zagotoviti nove prostore za Agrario, pomembno za briške kmete. Preselili bi jo v novo halo nekoliko stran, nameravajo pa porušiti tudi vse tri stavbe in jih nadomestiti.
Konec decembra 2020
“Do konca leta je predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja,” je na Dobrovem dejal Nejc Kumar iz RRA severne Primorske, ki občini nudi podporo pri projektu. Kot je še rekel, bi junija 2019 začeli graditi omrežja in to zaključili septembra 2020. Namenu pa bi infrastrukturo predali decembra.
Projekt bi plačevali tri leta, ocenjen je na 1,043.570 evrov z vštetim DDV. Občina naj bi primaknila 189.000 evrov. Ves ostali denar bi dali v manjšem deležu država, v večjem pa EU, natančneje njen sklad za regionalni razvoj. Pri tem pa ne gre za prispevek, ki si ga je treba izboriti na katerem od razpisov, ampak, kot sta poudarila Kumar in direktorica občinske uprave Anita Manfreda, je rezerviran za Brda na podlagi dogovora o razvoju regij.
Cilj je izkoristiti 70 odstotkov površin
To naj še ne bi pomenilo, da imajo na Dobrovem “za zagotovitev ustreznih pogojev mikro, malim in srednje velikim podjetjem za opravljanje svojih poslovnih dejavnosti”, kakor je v dokumentu identifikacije opredeljen namen urejanja cone, denar že kar v sefu. Spodbuda bi namreč morala prinesti nekatere učinke, glavna sta vsaj 27 novih delovnih mest in 70-odstotna izkoriščenost na novo opremljenih površin v dveh letih po zaključku projekta. In to z več malimi podjetji, ne z enim večjim.
Tako Peršolja kot Goran Simčič sta kot člana komisije sveta občine za gospodarstvo povedala, da interesenti, ki naj bi prišli v cono, so. Želeli naj bi celo vedeti, kdaj bo urejena. A Peršolja, ki vodi zadrugo, lastnico zemljišč v coni, in se bo z občino med drugim šele dogovarjal, kako na novo opredeliti lastniška razmerja za gradnjo napeljav, ni želel razkriti niti, koliko interesentov je. Na občini pa naj tega ne bi vedeli.