Biljenci zavračajo bioplinarno
V Biljah za sosedo nočejo bioplinarne. Že več kot 300 krajanov je prispevalo podpis proti gradnji obrata te vrste v obrtni coni na robu naselja. Stala bi preblizu hiš in to ni sprejemljivo, pa tudi izkušnje ljudi z drugimi bioplinarnami so slabe, trdijo. Investitor Tomaž Tomažič je že razložil, da teh obratov ne gre primerjati med sabo, da bi uporabili vrhunsko tehnologijo in da je vse skupaj še ideja. Z ljudmi naj bi se soočil decembra.
BILJE> Kako daleč je projekt elektrarne na bioplin v obrni coni v Biljah? Pobudnik naložbe Tomaž Tomažič nam je pred kratkim povedal, da je vse šele zamisel. Okvirno pa si predstavlja, da bi obrat obsegal 12.000 kvadratnih metrov, imel moč enega megavata in na leto predelal med 12.000 in 15.000 ton goriva, in sicer le rastlinske odpadke, ki naj bi jih dobival na Goriškem. Znano naj bi tudi bilo, kdo bi dal denar. Toda zamisel je med Biljenci sprožila odpor. Takšne sosede nočejo!
“Naša bioplinarna bi bila 'mercedes',” Tomažič zagotavlja, da je predvidena tehnologija, ki bi jo uporabili, bistveno boljša kot v marsikateri bioplinarni po Sloveniji. Trdi še, da bi vsa proizvodnja in skladiščenje potekala v zaprtih prostorih, da smrad ne bi uhajal in da bi uporabljali izključno rastlinska goriva.
Krajani so proti, ker se bojijo vplivov
V Biljah se je že pred tedni 74 volilnih upravičencev podpisalo pod zahtevo za sklic zbora krajanov o možni bioplinarni. Župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič pravi, da se bo tudi zgodil: “Sklicali bomo zbor, se pa še usklajujemo o datumu. Možno je, da bo v začetku decembra.” Medtem se je v Biljah nadaljevalo zbiranje podpisov, ki so hkrati podpisi proti bioplinarni, in teh je že več kot 300, pravijo pobudniki zbiranja, ki pa za zdaj želijo ostati neimenovani.
“Ko smo tako in drugače iskali informacije o bioplinarnah, smo vselej dobili odgovor, da smrdijo. Če vonjav ne sproščajo stranski produkti, jih deponije surovin, tudi pokrite,” pravijo sogovorniki. A ne gre le za smrad. Skrbijo jih podatki iz dokumentacije, ki jo hrani uprava občine, po kateri naj bi v načrtovanem obratu v Biljah na leto predelali 32.000 ton biorazgradljivih odpadkov. “Gre za biološke odpadke, najbrž tudi iz klavnic, kuhinjske odpadke, zeleni odrez, blato iz čistilnih naprav. Če bi to dovažali sem le med tednom, bi pomenilo 150 ton na dan ali šest težkih tovornjakov,”se posledic sosedstva z bioplinarno bojijo sogovorniki.
Sprašujejo se, od kod vse bi prihajali odpadki, bojijo se možnih vplivov na zdravje, o čemer so brali v zdravstvenih poročilih iz Pirnič, nasploh so izkušnje sosedov teh obratov po Sloveniji slabe, so prepričani. Predvsem pa je nesprejemljivo, pribijajo krajani, da so si boplinarno zamislili neposredno ob hišah, kar bi slednje med drugim še razvrednotilo, in povrh vsega še na poplavnem območju.
Investitor in župan mirita: nič še ni odločeno
Tako kot nedavno Tomažič tudi župan Marušič pojasnjuje, da dokumentacije za bioplinarno v Biljah še ni. Kar hrani občina, je le splošna predstavitev in ne opis konkretnega projekta, dodaja župan. Hkrati razlaga, da so se o zamisli pogovarjali s krajevno skupnostjo, a pravzaprav niso imeli o čem konkretnem razpravljati.
Krajani, ki zbirajo podpise, pa menijo, da se je skušalo zamisel prikriti. Da bi utegnili na robu Bilj graditi bioplinarno, so izvedeli sredi septembra, ko so o tem govorili na svetu občine. Njena uprava pa je omenjeno dokumentacijo dobila februarja. Hkrati naši sogovorniki vodstvu občine in KS očitajo neodzivnost na njihove prošnje za informacije o projektu, in želeli bi si, da bi podprli njihovo nasprotovanje bioplinarni.
Nasploh pa imajo v spominu slabe izkušnje z opekarno, ki je nekdaj delovala v današnji obrni coni, in neizpolnjene obljube, da bo saniran bližnji glinokop, saj se nikoli niso uresničile. In tudi če pobudnik zamisli o bioplinarni zdaj lahko napoveduje, kako bo vse dobro, dvomijo, da bi imeli možnost ukrepati, enkrat ko bi bioplinarna stala in bi šlo kaj narobe.
AMBROŽ SARDOČ