Biser Vipavske doline je vse bolj živ
Da, res je, soška postrv, biser Vipavske doline, oživlja. To potrjuje tudi doživetje zadnjega srečanja ribičev Ribiške družine Ajdovščina in gostov iz več ribiških družin Slovenije. Ti so se namreč pred dnevi zbrali pri izviru reke Vipave, vsakoletnem že tradicionalnem stičišču slovenskih sladkovodnih ribičev.
VIPAVA> O ponovni oživitvi te lepotice Vipavske doline priča tudi izjemen ulov kraljice sladkovodnih rib, ki je najbolje uspel gostu srečanja Martinu Fabjanu (član RD Soča). Srečna roka mu je zagotovila največji ulov, ki je, po strogi oceni tekmovalne komisije, primer prvobitno genetsko ohranjene, 80 centimetrov dolge in 6,9 kilograma težke soške postrvi. Na veselje udeležencev srečanja je bilo podobnih trofej, sicer nekoliko manjših, kar nekaj.
Ribiči, čuvaji narave
Simbioza vode in ribe z ribiči dokazuje svojo neločljivo povezanost in skrb za ohranjanje življenja v naših vodah. Tu je moč čutiti pravo skrb - pravzaprav bi ribičem in ribogojcem lahko rekli kar čuvaji narave, saj s svojo vdanostjo do ohranjanja avtohtonih vrst vodnih organizmov in njihove okolice, posvečajo veliko truda, znanja in sredstev.
Ribiška družina Ajdovščina ima sicer lastno ribogojnico, v kateri vsako leto vzredi od 350.000 do 500.000 mladic soške postrvi, ki jih vlagajo v reko Vipavo. S tem ohranjajo to vrsto ribe, ki je v Naturi 2000 med ogroženimi vrstami.
Leta 2009 je družina od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridobila tudi koncesijo upravljanja z ajdovskim ribolovnim okolišem, ki zajema reko Vipavo s pritoki, in jim podelila status gojitvenih voda.
Članarine namesto prispevka države
Ajdovska družina mora vsako leto državi odšteti 5300 evrov koncesnine, ki jih črpa iz članarin članov, namesto da bi država kaj primaknila oziroma jih nagrajevala in predvsem drugače uredila področje koncesnin.
Dejavnost je povezana z veliko truda in prostovoljnega dela članov, ki bi jih bilo potrebno kako nagraditi, ne pa obremenjevati z raznimi dajatvami. Gre za delovanje, ki znatno prispeva k ohranjanju življenja vodnih organizmov, skrb za vodotoke in okolico, zato je iz strani ribičev upravičeno pričakovati, da država to področje pravičneje uredi.
Čas je, da se zavemo, da je voda strateška dobrina, ki postaja vse dražja in bolj dragocena, zato jo bomo morali skrbno varovati. To je naše skupno poslanstvo in dolžnost! Zato ni nikdar odveč, ko širimo misli k sožitju človeka z naravo: varujmo jo in v vodotoke in njegovo okolico ne odlagajmo odpadkov, nevarnih snovi in tudi na splošno z njimi ravnajmo odgovorno. IK