Blišč ni pregnal negotovosti
S prevzemom listine o vpisu dediščine živega srebra na listo svetovne dediščine Unesco sta Idrija in Almaden v sredo sklenila sedemletno prizadevanje za priznanje univerzalnega pomena ostalinam rudarjenja. Sočasno z bleščečo slovesnostjo nad Idrijo visijo težave Rudnika živega srebra v likvidaciji in še vedno negotova usoda državnega centra, ki naj bi Rudnik nasledil.
IDRIJA> Sklepno dejanje prizadevanj Slovenije in Španije ter mest največjih svetovnih rudnikov, Idrije in Almadena, za priznanje univerzalnega pomena dediščini živega srebra - vročitev listine o njenem vpisu na seznam svetovne dediščine Unesco - Idrijčanov v sredo ni prepričalo, da bi napolnili dvorane svečanega dogajanja. Krivdo za to si s pomanjkljivim informiranjem delijo težave, ki visijo nad Rudnikom živega srebra v likvidaciji in upravljanjem dediščine.
Za center polovico manj denarja
Davno sprejet sklep vlade o oblikovanju Centra za upravljanje z dediščino živega srebra državnega pomena ostaja neuresničen.
Zaradi recesije skoraj razpolovljen znesek denarja (z 1,1 milijona na 680.000 evrov) za Rudnik živega srebra (RŽS) v likvidaciji ne omogoča sklepnega dejanja - prenosa najnujnejših rudniških dejavnosti na center. Ta naj bi ob vzdrževanju dediščine in naravnih vrednot, povezanih z rudiščem, po likvidaciji RŽS prevzel tudi vzdrževanje nezalitega dela rudniške jame, monitoring in odpravljanje rudarske škode. Pri vzdrževanju jame bo zato likvidacijski upravitelj mag. Marko Cigale zategnil pas in nekaj sodelavcev “poslal” na zavod za zaposlovanje.
Na težave je, kot že nič kolikokrat prej, opozoril poslanec Samo Bevk. “Ob svečani umestitvi rudnikov Idrije in Almadena na svetovni seznam dediščine pozivam vlado in ministra Žigo Turka in Radovana Žerjava, naj Center za upravljanje z dediščino v Idriji čim prej prične z delom. V nasprotnem primeru lahko pod vprašaj postavimo tako sam vpis na Unescov seznam, varnost mesta Idrije in vzpostavitev svetovnega raziskovalnega centra za živo srebro v okviru programa Združenih narodov za okolje,” je odgovorne pozval, naj od besed preidejo k dejanjem.
Turk: zagon centra le še vprašanje časa
Kdaj se bo to dejansko zgodilo, minister Žiga Turk na svečanosti (še) ni znal povedati. Zahvalil se je vsem v Sloveniji in Španiji, ki so dediščino privedli na svetovni seznam. “Smo na cilju te naše poti. Skupaj moramo 'zagnati' še javni zavod Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija in vem, da na našem direktoratu za kulturno dediščino intenzivno delajo na tem. Prepričan sem, da je začetek delovanja tega zavoda samo vprašanje časa. Potem bo pri predvidenem delu bremena ohranjanja in upravljanja te dediščine sistemsko pomagala država s prevzemanjem svojega dela odgovornosti,“ je zagotovil minister.
Ljudje dragocenejši kot kovina
O krizi v bleščečem trenutku ni bilo govora. Idrijski župan Bojan Sever, ki se je zahvalil vsem rodovom rudarjev, ki so dediščino ustvarili, in vsem, ki so jo ohranili, slovesnosti ni krnil s skrbmi. Niti z odgovori na lebdeči vprašanji, kako pognati kolesje ohromljenega idrijskega centra za dediščino in strniti vse moči za želeni prehod občine iz postrudarske, industrijske v tako, ki bo usmerjena v turizem in storitve. “Dragocena kovina ni bila dovolj. Dragocenejši so bili ljudje, ki so v Idriji in Almadenu zmogli, znali in hoteli stopati po poti napredka. Njihova silna delovna vnema in zavezanost vrteti kolo razvoja na vseh področjih sta omogočili vključitev v svetovne razvojne procese,” je Sever dal vedeti, da se odgovor skriva v ljudeh in njihovi pripravljenosti za skupno poganjanje razvojnega kolesja. SAŠA DRAGOŠ