Bo Bovec letališki biser?

Goriška
, posodobljeno:

Bovško letališče ima z novo upravno stavbo, hangarjem in načrtovanim centrom za reševanje možnost, da postane evropski letališki turistični in reševalni alpski biser. Ali bo res tako, je odvisno od upravljavca in naklonjenosti lokalnega okolja. Brez občinskega odloka, ki bo uredil sobivanje v zračnem prostoru med jadralnimi padalci in letalci, pa ne bo šlo.

Patricija Muršič
Patricija MuršičNeva Blazetič

BOVEC > “Zaključujemo gradnjo upravne stavbe, hangarja in spremljajoče infrastrukture. Čakamo še na rolo za vrata hangarja. Uporabno dovoljenje pričakujemo konec septembra,” zaključevanje prvega dela naložbe pojasnjuje vodja letališkega projekta Patricija Muršič,ki je v bovški občini odgovorna za mednarodne projekte in hkrati v. d. tajnice občinske uprave.

Za omenjeno naložbo so na razpisu IPA Adriatic 3 NET leta 2010 s partnerji iz občine Rab, z gospodarskim ministrstvom BiH, Letalsko zvezo Srbije in občino Nikšič dobili štiri milijone evrov, od tega je bovški občini kot nosilni partnerki pripadlo 1,6 milijona. Ministrstvo za gospodarstvo in tehnološki razvoj je za bovško letališče dodalo 190.000 evrov, občina pa približno 400.000 evrov.

Upravljalca morajo šele izbrati

Bovški župan Siniša Germovšek obljublja, da bo občina z odlokom uredila razmerja v zraku med zdaj precej skreganimi letalci in jadralnimi padalci. Uskladiti se morajo zaradi večje varnosti v zraku. “Upam, da je v bovški kotlini dovolj prostora za vse,” se nadeja župan.

Odprtje novih zgradb načrtujejo v zadnjem oziroma predzadnjem vikendu septembra. Pripravljajo tudi razpis za upravljavca upravne stavbe, hangarja in letališke ploščadi. V 26-letni skrbnik letališča Aeroklubu Posočje, kjer so 26 let skrbeli za letališče, upajo, da bodo na njem uspešni. “Naše društvo z 12 člani iz Tolmina in Bovca nestrpno čaka nanj. Upamo, da bomo zadostili pogojem, glede na naše dolgoletno delo in poznavanje zmogljivosti letališča,” upa predsednik Dejan Klavčič. Kot pravi, je bovško letališče kot nalašč za učenje jadralcev iz ravninskih krajev za letenje v zahtevnem gorskem okolju. “Bovec potrebuje prijazno športno letališče z omejenim prometom, nič množičnega in industrijskega. Mi vemo, koliko letališče zmore. Žal smo morali zaradi neurejenih razmer zavrniti veliko šol jadralnega letenja, ki so se usmerile v Avstrijo. Bovec je idealen za učenje jadranja z letali v alpskem prostorju. Če bomo upravljavci, bomo kot doslej poskrbeli, da to letališče ne bo na voljo zgolj bogatim izbrancem. Nekaj hrupa pa vedno bo. Pa naj ga kritiki primerjajo z avtomobili, ki imajo v 'kubature' kot letala... Naši gostje pravijo, da je težko najti lepše letališče, kot je bovško, Žal ugotavljamo, da nas države vzhodne Evrope prehitevajo. Te goste je treba poznati, razumeti, jim ponuditi, kar potrebujejo ...” opozarja Kavčič in dodaja, da so to ljudje, ki ne poznajo omame, zato so športna letališča zdrave oaze.

Objekt za zaščito in reševanje začnejo graditi jeseni

Bovška občina je kot nosilec projekta skupaj s partnerji z območja nekdanje Jugoslavije in italijanske občine Tarčent uspela tudi na javnem razpisu Jadranskega čezmejnega programa IPA 2007-2013 s projektom Čezmejno zračno sodelovanje (CAN), ki partnerjem prinaša skupaj 4,5 milijona evrov. “Za bovško občino oziroma za nadgradnjo letališča je namenjenih 1,3 milijona evrov,” pojasnjuje Patricija Muršič. Objekt za zaščito in reševanje s helikopterskim platojem bodo začeli graditi jeseni. NEVA BLAZETIČ

V začetku avgusta se je ob padalskem mitingu v hangarju trlo padalcev. To dokazuje, da objekt z vso infrastrukturo za večje dogodke ni prevelik, kar so nekateri ob njegovi gradnji očitali.
V začetku avgusta se je ob padalskem mitingu v hangarju trlo padalcev. To dokazuje, da objekt z vso infrastrukturo za večje dogodke ni prevelik, kar so nekateri ob njegovi gradnji očitali. Neva Blazetič