Bo Idrija gostila 30.000 čipkaric?
Župan Bojan Sever se z ekipo v teh dneh mudi v Kobeju na Japonskem, ki gosti svetovni kongres svetovne čipkarske organizacije OIDFA. Potem bo padla odločitev, ali naj Idrija kandidira za kongresa leta 2016. Medtem pa se doma vrstijo nasprotujoče si ocene o festivalu idrijske čipke, ki vse bolj velja za nekakšen slovenski čipkarski kongres.
IDRIJA> V Idriji se že nekaj let spogledujejo z željo, da bi kandidirali za organizacijo kongresa OIDFA, svetovnega združenja za klekljano in šivano čipko. Ker se na njem običajno zbere prek 30.000 udeležencev, se župan Bojan Sever v teh dneh mudi na kongresu v Kobeju. Tam bodo preveril, ali bi Idrija (seveda s pomočjo dobršnega dela Slovenije) dogodek lahko spravila pod streho. Nasprotujoče si ocene o letošnjem festivalu idrijske čipke pa zahtevajo pred tem odločitev, kaj Idrija z organizacijo megalomanskega dogodka želi doseči.
Junija čipkarice, avgusta častilci čipk
Odkar so v Idriji pred petimi leti festival čipke preselili iz avgusta v junij, se je povsem spremenila struktura njegovih obiskovalcev in z njimi postopoma tudi vsebina. Iz široko zasnovane promocije idrijske čipke se je namreč prelevil v strokovni simpozij domačih in evropskih klekljaric. Ali kot je dejala Sonja Koder, lastnica istoimenskega studia čipk: “Junija po znanje v Idrijo prihajajo klekljarice, avgusta pa so prihajali častilci čipk.”
Množica strokovnih delavnic, posvetovanj in razstav klekljaricam nudi nova znanja ali vsaj izmenjavo izkušenj. Medtem ko trgovine in stojnice s čipkami samevajo brez kupcev, gredo za med papirci, podloge za klekljanje. Trgovci so prepričani, da Idrija s tem prepoceni razprodaja svoje znanje. Zato si želijo povratka nekdanjega promocijskega festivala in obiskovalcev, ki čipke cenijo. Organizatorji pa so bolj naklonjeni strokovnemu srečanju, kakršen je tudi bienalni svetovni kongres.
Dež odnesel otvoritev
Letošnji strokovni dogodki so poželi obilo laskavih ocen čipkaric - slovenskih in evropskih. Zadovoljna je bila tudi direktorica organizatorke - razvojne agencije ICRA Jožica Lazar: “29. festival je po vsebinski in strokovni plati ter s številom mednarodnih obiskovalcev presegel pričakovanja.” Nanj so se vrnili tudi obiskovalci iz Italije, ki veljajo za najboljše kupce, dodaja. Trgovci pa zagotavljajo, da razen klekljaric kupcev ni bilo ne letos ne ves čas festivalov v juniju.
Idrijčani pa so nejevoljni, ker so zaradi dežja odpovedali otvoritveno slovesnost, predvideno kot najbolj spektakularni dogodek festivala. ZdenkaŠturm (SD) je na seji sveta občine poudarila, da je nedopustno, da je bila dolgo in skrbno pripravljena kulturna slovesnost odpovedana, ker organizatorji nastopajočim niso uspeli zagotoviti strehe nad odrom. Medtem ko so čipkarice iz Evrope zagotavljale, da otvoritve niso pogrešale, se v Idriji sprašujejo, kako naj ta ob tolikšni nerodnosti organizira svetovni kongres OIDFA.
Medtem ko bosta naslednja kongresa v francoskem Caenu in avstralski Adelajdi, ima Idrija za leto 2016 protikandidata v enem od nemških čipkarskih središč. Ker je v Nemčiji kongres že bil, Slovenija ni brez možnosti, kar je na festivalu čipk v Idriji potrdila tudi predsednica OIDFA Carol Mc Fadzen.
Po Caenu in Adelajdi Idrija?
Idrija mora kandidaturo za svetovni kongres, ki te dni prvič poteka v Aziji - v japonskem velemestu Kobe s poldrugim milijonom prebivalcev - oddati prihodnje leto. O tem se bodo odločili po povratku župana Severja in vodstva čipkarske šole iz Japonske in ko bodo preverili, kaj Idrija in Slovenija od megalomanskega dogodka pričakujeta in koliko sta v ta pričakovanja pripravljeni vložiti.
Kongresa, na katerem se s čipkami letos predstavlja tudi Idrija, se namreč udeležuje prek 30.000 ustvarjalcev klekljanih in šivanih čipk. Sočasno s strokovnimi dogodki, posvetovanji, z razstavami in s kongresnim delom je treba organizirati še vrsto izletov v čipkarska središča dežele organizatorke.
To pomeni, da bi se moral z organizacijo dogodka spopasti dobršen del Slovenije, skupaj z Idrijo vsa preostala čipkarska središča in Ljubljana s svojimi kongresnimi središči in z nastanitvenimi zmogljivostmi.
SAŠA DRAGOŠ
