Bo tokrat država dala milijone?
Župani z ožje Goriške se bodo v prihodnjih dneh sestali in predvidoma agencijo za okolje pozvali, naj država kaj naredi, da se na ožjem Goriškem zmanjša možnost poplavljanja. Kajti nove poplave, ki so zalile 470 stavb, kažejo, da na tem področju nekaj ni v redu.
VIPAVSKA DOLINA> In marsikdo, ki stanujejo ob vodotokih, opozarja, da struge niso urejene varno, da že dolgo čaka na kakšen nasip, zid, poglobitev struge in podobno. A samo za popravilo škode v Vipavi in pritokih po poplavah iz leta 2010 je država doslej namenila bolj malo denarja. “Vseh poplavljenih objektov v severnoprimorski regiji je bilo 470, po podatkih občinskih štabov civilne zaščite pa jih je največ bilo v občinah Renče-Vogrsko, in sicer 176, in Nova Gorica, in sicer 156,”so niz poročil o tokratnih “stoletnih” poplavah v Vipavski dolini včeraj zaključili v regijskem štabu civilne zaščite (CZ). Dodajajo, da so bile poškodovane številne ceste in da grozijo zemeljski plazovi, kakor tudi, da je ujma med vikendom zaposlovala 466 gasilcev, pripadnikov enot civilne zaščite ter drugih služb. Poudarjajo še, da je treba zdaj poskrbeti za razkuževanje prostorov, zavreči vso poplavljeno hrano in previdno ravnati z električnimi aparati, ki so končali pod vodo.
Naredite že kaj!
Zdaj se začenja ocenjevanje škode, nato pa ... Župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik je že predlagal sestanek županov ožje Goriške, da bi državo opozorili, naj nekaj naredi. Srečanja še ni bilo, ga pa župan pričakuje v kratkem.
In na isto opozarjajo ljudje, ki stanujejo ob rekah in potokih ali tam, kjer ob nalivih s pobočij dere voda. Med njimi je, denimo, Anton Harej iz Potoka pri Dornberku, ki bi si skupaj z nekaterimi rojaki sam pomagal, če bi mu bilo dovoljeno. Že dolgo si želijo zgraditi zid ob bližnjem potoku, ki poplavlja njihove hiše. “Vendar je dovoljenje za to težko dobiti, saj država zahteva cel kup dokumentov, študije ....” Pričakuje, da jim bo pomagala občina.
Podoben problem ima družina Štolfa iz Kromberka, kjer bi želeli le, da bi občina izpolnila obljubljeno in mimo njihove hiše preusmerila vodo, ki jim ob nalivih teče v dom.
Obupane so tudi družine v nizu hiš ob cerkvi v Biljah, ki so v dveh letih dvakrat imele do metra blatne, zaudarjajoče vode v stanovanju. Srd in razočaranje vejeta iz pripovedi nekaterih Mirencev, stanujočih tik ob Vipavi. Sprašujejo se tudi, kaj je država delala v strugi reke, da ta zdaj spet poplavlja. In bojazen, da šele bodo pod vodo, izražajo v družini Kerševan iz Oševljeka, denimo, potem ko so pred časom sanirani bližnji potok zdaj zasule naplavine in je voda iz drugega bližnjega potoka povsem preplavila sosednjo hišo, njim pa za nekaj časa vzela pitno vodo, ker je odneslo cevi. Sprašujejo se tudi, kako dobro so bili sanirani ti potoki
Vendar denarja ...
Toda denarja ni veliko, pojasnjujejo vzdrževalci vodotokov iz podjetja Hidrotehnik. Doslej so lahko popravili le del poškodb v strugah Vipave in pritokov po poplavah iz leta 2010. In to ne pomeni, da bi kje širili struge, gradili nasipe, to so namreč že naložbe, ki čakajo. Prav tako tudi za vzdrževanje vodotokov ni denarja in letos so ga prejeli za tretjino manj kot lani. Bodo pa opravili nujna dela. Očistili bodo struge, ki so jih naplavine zasule.
AMBROŽ SARDOČ
