Bo Vršič kmalu prevozen celo leto?

VRŠIČ > Trentarji in celotna dolina Soče ter Gorenjci načrtovane posege težko pričakujejo in pozdravljajo. Gorsko sedlo Vršič s 1611 metri nadmorske višine si kot najvišji slovenski cestni prelaz zasluži urejeno podobo in celoletno povezavo po zgledu prelazov v razvitejših alpskih deželah.

Če bi priprave hitro tekle, bi gradili že leta 2024

Direkcija za infrastrukturo (DRSI) je minuli mesec objavila razpis za izdelavo strokovnih podlag za pripravo državnega prostorskega načrta. Rok za prijavo se bo iztekel 23. septembra. “Gre za celostno rešitev prevoznosti z zaščitami pred plazovi. Pod vrhom je predviden predor, s tem bi preostanek ceste poleti imel funkcijo turistične panoramske ceste z urejenimi parkirišči. Tranzit bi šel skozi predor, cesta na prelazu pa bi bila skupaj s parkirišči urejena za obiskovalce, ki bi se ustavili,” pojasnjuje poslanec Danijel Krivec, ki si že vrsto let prizadeva za ureditev prelaza. Kot pravi, je časovnica v precejšnji meri odvisna od prizadevanj pristojnega ministrstva za infrastrukturo. “Če bi zadeve tekle hitro, bi do konca leta že lahko imeli strokovne podlage, sledila bi priprava prostorskega načrta, nato razpisov za projektiranje in za izvajalce. Morda bi s pripravami na posege lahko začeli konec prihodnjega leta,” se nadeja Krivec, še najbolj pa Trentarji, ki so pozimi pogosto zaprti v žep z edinim izhodom proti Bovcu.

Danijel Krivec

poslanec

“Tranzit bi šel skozi predor, cesta na prelazu pa bi bila skupaj s parkirišči urejena za obiskovalce, ki bi se ustavili.”

Predor koristen pozimi in poleti

V zadnjih letih so izdelali več študij in projektov za zaščito ceste, razmišljali so o njeni prestavitvi na varnejšo lokacijo. Kot so za medije pojasnili na DRSI, je bila kot edina trajna in dolgoročno sprejemljiva rešitev za odpravo težav s plazovi izpostavljena gradnja predora pod prelazom. Je najustreznejši zaradi varnosti, prevoznosti in varstva okolja, poudarjajo. Z načrtovano prostorsko ureditvijo bi se povečala pretočnost prometa. Zmanjšali bi hrup in onesnaževanje. Na DRSI posege utemeljujejo tudi s tem, da gre za cesto širšega pomena. Je najhitrejša povezava Primorske z Gorenjsko, pomembna je tudi zaradi čim hitrejšega prihoda interventnih vozil. Je pa neprimerna za tovorna vozila, ki z Bovškega ubirajo pot v center Slovenije. Bolj primerna smer je prek Predela in skozi Italijo. Tudi to cesto postopoma obnavljajo. Nekateri menijo, da bi tudi to povezavo morali nadgraditi s predorom, za kar pa ni velike verjetnosti, glede na to, da jih na prelazih na višini 1156 metrov, kot je Predel, v Alpah ne vrtajo.

Cesto pozimi ogrožata dva velika plazova

“Zaenkrat ne vemo, kje bodo vrtali predor. Je pa treba vedeti, da cesto ne ogroža le plaz nad Erjavčevo kočo, še večji je nad Tonkino kočo. Kakšno zaščito bodo pa tam naredili? Seveda pozdravljamo, da se je z Vršičem začelo premikati,” pravi predsednik KS Soča Trenta Milan Pretner.

Trentarji so bili v preteklosti v hudih zimah tudi pol leta obsojeni zgolj na popotovanje proti Bovcu in nato po dolini navzdol ali pa prek prelaza Predel skozi Italijo proti centru Slovenije. Od vasi Trenta do Bovca je 20 kilometrov, prek Vršiča do Kranjske Gore 21,5 kilometrov. Opozarjajo, da bo kljub predoru pozimi cesto treba vzdrževati. Menijo, da je negospodarno, ker to delo opravljata dva koncesionarja, Kolektor CPG in Gorenjska gradbena družba. Ni nujno, da se vedno dobro usklajujeta. Da bi bil en koncesionar modra izbira, ocenjuje tudi Krivec. Poletni kaos na Vršiču pa bi po mnenju domačinov morali ublažili z ustreznim režimom. “Na vrhu parkirišč nikoli ne bo dovolj. Treba bi bilo uvajati dodatni javni prevoz, ne glede na to, da poleti prek Vršiča vozi pet parov avtobusov. Zaradi gneče na vrhu prelaza zamujajo, prekinjajo se povezave z ostalim javnim prevozom. Morda bi bilo treba narediti red tudi pri motoristih in kolesarjih. Kamperji na tej cesti nimajo prav veliko iskati,” naštevajo in dodajajo, da je poleti gneča nevzdržna tudi na cesti skozi dolino.

... pozimi pa zaradi snega in nevarnosti plazov.