Bo zadruga pospešila razvoj planote?

PONIKVE >“Na planoti ne jamramo, mi delamo. Od drugih ne pričakujemo veliko. V načrtih v kmetijstvu in turizmu stavimo na lastne moči. Od občine oziroma države pa pričakujemo, da bo še naprej vlagala v infrastrukturo, zlasti ceste, s katerimi bi se povezali tudi proti Cerkljanskem, kamor se veliko ljudi vozi na delo,” je na predstavitvi razvojnega programa Planote poudaril pobudnik dokumenta in predsednik turističnega društva Šentviška planota Aleš Poljak.

Vse bolj so prepoznavni

S pomočjo občine in lastnega dela so zadnje čase veliko naredili. Na križišču pri Markaducu so z več kot 8000 evri uredili in asfaltirali parkirišče. Polovico denarja je prispevala občina, ostalo so zbrali z dobrodelno prireditvijo in sponzorji. Iz različnih virov, tudi s pomočjo občine, zavoda za gozdove in razpisa so zbrali 1,7 milijona evrov za izdelavo in postavitev sedmih informacijskih tabel, ki bodo v pomoč turistom. S skoraj 8000 evri, ki jih je tudi zagotovila občina, in z lastnim delom, so na Ponikvah uredili lično avtobusno postajališče. Kot etnološko zanimivost so zraven postavili restavrirano staro tehtnico za živino. Nedolgo tega so obnovili vaško jedro na Šentviški gori in podobno. Organizirajo množico prireditev, med katerimi je najbolj odmevna Gora Rocka.

Obnovljena šola čaka na KZ Tolmin

Čeprav imajo na planoti veliko ponuditi turistom, med drugim je zelo vabljiva za kolesarjenje, se doslej ni našel junak, ki bi zagrizel v resen turistični izziv. Prestrašila jih je zahtevna računica, ki jo terja dokončanje obnovljene nekdanje šole. Vedeli so, da se na odmaknjeni Planoti ekonomija brez atraktivne vsebine ne bi izšla. Pogumnega sogovornika so Planotarji našli v KZ Tolmin.

“Planota je za zadrugo pomembna kot največji dobavitelj mleka in mesa v letni vrednosti okoli 800.000 evrov. Skupaj razmišljamo, da bi morda za začetek v obnovljeni stari šoli uredili prostore za degustacijo slastnih mesnih izdelkov znamke Alpija, ki jih zadruga od lanske jeseni izdeluje v objektu nekdanjega Mipa,” se nadeja Poljak. Tudi direktor zadruge Niko Maver je zamisli naklonjen. Kot dober gospodar pa ve, da bo treba še premisliti, kaj vse naj bi ta objekt turistom ponujal.

Kako obdržati mlade?

Domačini opozarjajo, da potrebujejo stavbna zemljišča za nove hiše, ki bi jih bilo mogoče graditi tudi izven strnjenih naselij. Odgovoren za okolje in prostor Miran Drole odgovarja:“Z novim prostorskim načrtom smo zagotovili stavbna zemljišča na Šentviški gori, država pa o razpršeni gradnji noče slišati. Za agrarna in demografsko ogrožena okolja bi morali narediti izjemo in dopustiti, da ljudje gradijo na lastnih zemljiščih tudi izven strjenega naselja.”

Razvojni program občine je zasnovan tako, da bi domačinom ponudili čim več in jih spodbudili k podjetnejšemu razmišljanju. Ker skoraj vsi kmetujejo, bi bile še kako dobrodošle dodatne spodbude za delo na območju nad 500 metri nadmorske višine, ki so praksa v Avstriji. “Manjše kmetije bi lahko dodatni zaslužek pritegnile s turistično ponudbo apartmajev in pridelavo sonaravne oziroma ekološke hrane. Nekaj apartmajev že ponujamo. Razmišljamo o pridobivanju sonaravne energije,” našteva Poljak. V mislih imajo ustanovitev društva za razvoj. Enemu od domačinov bodo naložili, naj bdi nad tem, koliko njihovih idej bo vključenih v občinski razvojni plan. Predlagajo pa tudi, da bi na planoti postavili bencinski servis, zlati v primeru, če bi ga na Mostu na Soči ukinili.

NEVA BLAZETIČ