Bo zaradi odloka novogoriško občino še bolela glava?

Pomisleki v mestnem svetu in v zainteresirani javnosti so, da odlok ne odgovarja na kadrovska, programska in finančna vprašanja. “Dobili smo organizacijski hibrid, ki ne rešuje niti problemov dediščine EPK niti ne obstoja inštitucije kulturni dom,” je po sprejemu odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica povedal svetnik ZZP Oton Mozetič in strnil pomisleke, ki spremljajo razpravo o reorganizaciji kulturnega doma. “Mi še vedno ne vemo, kaj je dediščina EPK, koliko bo zaposlenih, koliko bo to stalo mestno občino,” je ponovil Mozetič, ki je pred drugo obravnavo predloga odloka v imenu svetnikov iz ZZP, Goriška.si, Demokrati, SDS in NSi vložil amandma. Predlagali so, da mestni svet pred začetkom izvajanja javne službe sprejme Program upravljanja dediščine EPK, ki opredeli snovno in nesnovno dediščino EPK, cilje ter okvirne finančne in kadrovske posledice izvajanja te službe. Za amandma je glasovalo 10, proti je bilo 17 svetnikov.

“V amandma smo zajeli pomisleke, ki smo jih dobili tako s strani civilne iniciative kot od akterjev EPK. Žal župan ni bil pripravljen prisluhniti,” je povedala svetnica Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati). Podžupan Marko Tribušon (Lista za razvoj) je sprejem odloka pozdravil: “EPK je za Novo Gorico pomenila velik napredek in škoda bi bilo, da to ne bi ohranjali in peljali naprej. V mislih imam predvsem infrastrukturo in zapuščino, ki jo je prinesel EPK.” Proti tovrstnemu “rokohitrskemu odločanju” so se pred izredno sejo zavzeli tako v civilni iniciativi Vsi smo kulturni dom kot v skupini zainteresirane javnosti s prvopodpisanim Miho Kosovelom.

Kritični pa ostajajo tako v civilni iniciativi Vsi smo kulturni dom kot v skupini zainteresirane javnosti, ki jo sestavljajo številni kulturni delavci in akterji EPK, med njimi Miha Kosovel, Sendi Mango, Peter Szabo, Janez Leban, Nataša Kovšca, Peter Purg, Jurij Krpan, Aljoša Abrahamsberg, Eva Sušnik, Neda Rusjan Bric, Nastja Bremec Rynia, Michal Rynia, Petra Kolenc, Alina Carli in Lucija Sila. V izjavi za javnost so opozorili, da dediščine Evropske prestolnice kulture ni mogoče preprosto prenesti na eno institucijo. "Evropska prestolnica kulture ni projekt enega zavoda. Njene dediščine zato ni mogoče preprosto prenesti z ene institucije na drugo, kot bi šlo za vrečo krompirja," so zapisali. 

Po njihovem mnenju dosedanje razprave niso dale odgovorov na ključna vprašanja, kaj sploh predstavlja dediščino EPK, kateri projekti in programi naj bi se nadaljevali po letu 2025 ter kdo in pod kakšnimi pogoji jih bo izvajal. Menijo, da bi bilo treba najprej pripraviti vsebinski program dediščine in načrt njegovega upravljanja, šele nato pa določiti institucije, ki bodo posamezne naloge prevzele. Mestnemu svetu so zato predlagali, naj odločanje preloži in ustanovi posebno delovno skupino deležnikov ter strokovnjakov, ki bi pripravila celovit načrt razvoja in upravljanja dediščine EPK.

Podobne pomisleke izražajo tudi v civilni iniciativi Vsi smo kulturni dom. Njen predstavnik Tomaž Belingar je poudaril, da so si člani iniciative in zaposleni v Kulturnem domu ves čas prizadevali za javno strokovno razpravo, na kateri bi lahko vse strani predstavile svoje argumente in pomisleke. Po njegovih besedah do takšne razprave ni prišlo, zato ostajajo neodgovorjena vprašanja o programski dediščini EPK, finančnih posledicah za občino in virih financiranja prihodnjih dejavnosti.

"To, kar se danes sprejema, je le teorija in črke na papirju, ki pa se bodo v praksi prelevile v številke," je opozoril Belingar. Dodal je, da se občinski koaliciji in županu po njegovem mnenju "neznansko mudi urediti obliko in ustoličiti direktorja za upravljanje z nečim, kar se sploh ne ve, kaj točno je". Ob tem je kot velik uspeh civilne iniciative izpostavil, da jim je uspelo ohraniti samostojnost 46-letnega Kulturnega doma Nova Gorica.