Bodo domačini spet lahko soteskali?
V Kanjoning zvezo povezanih 15 društev in športnih agencij v zgornjem Posočju upa, da bo strokovni svet RS za šport tik pred vrhuncem poletne sezone potrdil njihov dopolnjen program za pridobitev licence za soteskanje. Če bodo uspeli, bodo ponovno lahko opravljali dejavnost in s tem dodatno služili. V Posočju pričakujejo tudi sprejem novega odloka o plovbi po Soči.
POSOČJE >Lanski zaplet s prepovedjo opravljanja gospodarske dejavnosti soteskanja je nastal, ko je strokovni svet RS za šport potrdil licenco Soteskarske zveze in zavrnil program Kanjoning zveze ter s tem onemogočil domačim podjetjem, da bi služila z vodenjem skupin na soteskanje.
“Pridobitev soglasja za izobraževanje in podeljevanja licenc je pomemben korak naprej in temu zgledu bi morali slediti tudi pri izobraževanju za druge programe,” ocenjuje direktor LTO Bovec Janko Humar. Bovec je namreč po obsegu in raznolikosti športov v naravi prepričljivo na prvem mestu in daleč pred vsemi drugimi slovenskimi destinacijami. Zato bi bilo po njegovem mnenju prav, da turistično ponudbo nadgradi še s programi izobraževanja, torej da postane center znanja za outdoor aktivnosti. Meni, da je obstoječi sistem izobraževanja, ki izenačuje zahteve usposabljanja za vrhunski šport z zahtevami za izvajanje turističnih programov, povsem zgrešen. “Razviti bi morali sistem poklicnih kvalifikacij, primernih za izvajanje športnih turističnih programov v naravi, torej za izvajanje gospodarske in ne tradicionalno športne dejavnosti. In Bovec je gotovo primeren kraj za tak projekt.”
Med domačini, ki dejavnost opravljajo že mnogo let zlasti na potoku Sušec pri Bovcu, je završalo. Odločili so se, da bodo vztrajali. Licenco Soteskarske zveze je namreč težko pridobiti, je tudi draga, zato je fantje v Posočju nimajo. Če bo Kanjoning zveza uspela, bosta veljali obe licenci.
Licence v dveh tednih
“Že lani pripravljen program izobraževanja smo dopolnili v skladu s smernicami fakultete za šport in komisije strokovnega sveta. Po naših informacijah komisija na zadnji obravnavi pred nekaj dnevi ni imela pripomb. Upamo, da ga bo na sestanku 10. junija potrdil tudi strokovni svet za šport,” se nadeja sekretar Kanjoning zveze in snovalec programa Goran Kavs.
Če bodo uspeli, bodo takoj začeli z izobraževanjem predvidoma 30 kandidatov, ki se s soteskanjem ukvarjajo že vrsto let. S tem bi do glavne sezone pridobili licenco in legalno opravljali dejavnost, ki v Posočje privablja veliko turistov.
Program izobraževanja so predrugačili tako, da bo usposabljal za samostojno vodenje skupin. Kot pravi Kavs, zajema 187 ur izobraževanja, od tega je praktičnega pouka 117 ur. Kandidatom, ki imajo že opravljen tečaj reševanja iz divjih voda in prve pomoči, tega ne bo treba še enkrat opravljati. Licenco bi lahko pridobili v dveh tednih.
Mednarodna licenca?
“Inšpekcija nas je že zaprosila za vse dokumente za opravljanje naših dejavnosti. Zato bi morali izobraževanje hitro izpeljati, da ne bo šla mimo še ena sezona. Največ zanimanja za soteskanje je julija in avgusta,” pojasnjuje Kavs. Dogovorjeni so s predavatelji, ki morajo imeti sedmo stopnjo izobrazbe. Sodelovali bodo s tujimi strokovnjaki.
“Program je usklajen z mednarodnimi standardi ICO PRO - international canyoning organization for professionals, kar pomeni, da gre za mednarodno priznano usposabljanje. Cena za izobraževanje bo primerljiva s cenami tečajev za vodnike čolnov in reševanje iz divjih voda, predvidoma bo znašala približno 400 evrov,“ napoveduje.
Predsednik Soteskarske zveze Slovenije Urban Herzog ima pomisleke o ustreznosti izobraževalnega programa Kanjoning zveze. “Stvar strokovnega sveta je, ali ga bodo potrdili. V to se ne vtikamo, ker je bilo lani preveč komentarjev, češ da hočemo biti edini z licenco s ciljem, da bi služili. Soteskanje bi morali uvrstiti na seznam reguliranih poklicev z enako licenco za vse, za kar si bo prizadevala mednarodna kanjoning zveza, ki je v nastajanju. Ker gre za relativno mlado panogo, je v njej še marsikaj nedorečenega. Dvomim, da bi licenca Kanjoning zveze lahko bila mednarodna.”
Enaka pravila za domačine in tujce
Ne le v soteskanju, tudi pri plovbi po Soči ni vse dorečeno, pa čeprav to dejavnost opravljajo že več kot dve desetletji. Predsednik gospodarskega interesnega združenja GIZ raftarjev doline Soče Adis Hrovat skupaj s kolegi pričakuje sprejem novega odloka o plovbi za vse tri občine: “Čistopis pričakujemo v kratkem. Naša bistvena zahteva je, da mora imeti vsak, ki pluje, poleg licence za vodnika čolna tudi slovensko licenco za reševanje iz divjih voda. Pravila morajo biti za domača in tuja podjetja enaka.”
Goran Kavs dodaja, da bi morali pravila za individualno plovbo čim bolj poenostaviti. “Pri gospodarski dejavnosti je treba postaviti enaka pravila za vse. Od domačih podjetij zahtevajo vse papirje, medtem ko tujci še vedno vozijo 'prijatelje', čeprav vsi vemo, da plačajo.”
Pri pripravi odloka so se odpirale številne dileme, tudi vprašanje odgovornosti za varnost, ki je ne država ne občina nočeta prevzeti. Posoške občine so predlagale plovbo na lastno odgovornost, vendar država temu oporeka.
Posoški raftarji poudarjajo, da pri dejavnostih v naravi popolne varnosti ni mogoče zagotoviti. Podjetja se z ustreznimi licencami in izobraženimi vodniki trudijo, kolikor je le mogoče. Veliko je pomislekov o ustreznosti veljavne zakonodaje o plovbi po celinskih vodah.
Po lanski nesreči raftarjev je država varnostne ukrepe dopolnila še z obvezno registracijo čolnov za prevoz turistov.
NEVA BLAZETIČ
