Bodo odpravili trenja ob Soči?

Goriška
, posodobljeno:

V Posočju nameravajo končati spore med turističnimi ponudniki in gospodarstvom, urbanisti, ribiči in varuhi narave, ki se vnemajo pri upravljanju s Sočo. S projektom TRAP naj bi zasnovali organ, ki bi na povezoval vse vpletene in odpravljal probleme.

Tri občine v Posočju še problematike plovbe po Soči oziroma dostopnih mest do nje niso uspele uokviriti v enoten odlok
Tri občine v Posočju še problematike plovbe po Soči oziroma dostopnih mest do nje niso uspele uokviriti v enoten odlokLeo Caharija

TOLMIN > “Želimo doseči boljše stanje, kot je zdajšnje, ko nimamo organa, ki bi reševal številne spore ob reki Soči. Rešitve, ki jih bomo zasnovali na podlagi dobrih praks iz tujine, bodo lahko zgled tudi za upravljanje drugih slovenskih rek,” bistvo projekta TRAP (Territories of rivers action plans) pojasnjuje njegov vodja za Slovenijo Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra (PRC). V projektu sodeluje osem držav - Irska, Velika Britanija, Nizozemska, Latvija, Romunija, Grčija, Slovenija in vodilni partner Finska. V treh letih naj bi z izmenjavo dobrih praks države našle rešitve za svoje težave. Slovenija bo iskala učinkovit način upravljanja z vodami, drugim pa bo ponudila dobro prakso delovanja Ribiške družine Tolmin.

Povezati hočejo vse, ki delajo ob in s Sočo

PRC bo za izpeljavo te naloge prejel 160.000 evrov. Projekt TRAP je bil odobren v okviru programa Evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg IVc. Del denarja bo prispevala država oziroma Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ker PRC ni vpleten v dogajanje ob reki, je najustreznejši za povezovanje vseh vpletenih.

Vodne direktive EU in številni dokumenti za dobro stanje voda in bregov po mnenju Kristana ne zadoščajo: “Nimamo sicer iluzij, da bi kar na hitro rešili vse konflikte. Bomo pa poskušali povezati državo, občine, podjetja, društva, zasebnike, torej vse vpletene ob reki Soči, kar se doslej še ni zgodilo. Ne delamo si iluzij, da bi v teh kriznih časih na novo postavljali agencijo, bi pa morali imeti nekoga z vsemi pristojnostmi, na katerega bi se ljudje lahko obrnili in dobili odgovore o zakonodaji, občinskih odlokih in podobno in z njegovo pomočjo reševali konflikte.” Zdaj je žal tako, da problemi potujejo od vrat do vrat različnih ustanov in ostajajo prepogosto nerešeni.

Po novem bi na enem mestu usklajevali interese in konflikte turizma, plovbe po Soči, kopanja gramoza, gradnje malih hidroelektrarn, varstva narave, rabe zemljišč, zadrege prostorskega načrtovanja v povezavi s poplavnimi conami in še bi lahko naštevali.

Preveč je nepotrebnih konfliktov

Kristan ugotavlja, da je konfliktov preveč. V dolgih letih se, denimo, tri posoške občine niso mogle uskladiti za sprejem enotnega odloka o urejanju plovbe oziroma dostopnih mest do reke. Kopanje gramoza je sicer uokvirjeno v koncesije, vendar so odstopanja prepogosta, ker ni dovolj nadzora. Kupi gramoza ob reki bi morali biti odstranjeni v enem mesecu, pa pogosto kazijo naravo vse leto. Konflikti nastajajo med naravovarstveniki in vodarji, ki Sočo na mnogih mestih spreminjajo v kanal.

Odmeven je bil primer, ko so naravovarstveniki in ribiči začasno zaustavili grobe posege ob sanaciji brežin po poplavah. Ob Soči med drugim nimajo urejenih kopališč, ljudje vsepovsod kurijo in odmetavajo odpadke. Nenavaden je tudi primer ob mostarskem jezeru, kjer je čistilna naprava pridobila dovoljenje za gradnjo, kajakaški center tik zraven pa je zaradi spremenjene uredbe o poplavnih območjih ostal brez možnosti za umestitev v občinski prostorski plan.

NEVA BLAZETIČ