Bogovič pozval k čim hitrejši izgradnji CERO na Goriškem
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki se je danes udeležil seje sveta severnoprimorske regije, je župane 13 občin, ki načrtujejo skupno gradnjo centra za ravnanje z odpadki (CERO) v Stari gori pri Novi Gorici, opozoril, da bodo morali pohiteti, če želijo pridobiti denar iz kohezijskih sredstev.
AJDOVŠČINA> “Glede na to, da smo v zadnjem letu kohezijskega obdobja 2007-2013, morajo biti vse odločbe izdane in podpisane sofinancerske pogodbe do oktobra. Ključen problem je tu čas, zato pričakujemo, da se bodo vsi še manjkajoči postopki projekta izvedli hitro,” je dejal minister Franc Bogovič.
Tako bo morala operativna ekipa, ki so jo župani pooblastili za vodenje tega projekta, skupaj z ministrstvom imeti do 7. februarja zaključeno razpisno dokumentacijo. Če jim bo to uspelo, bodo morali pridobiti soglasje, da se gre z odložnim pogojem v primeru uspešnih razpisov v zaključevanje vloge za sofinanciranje projekta iz kohezijskih sredstev in pridobitev odločbe.
Dolga Poljana naj bi dobila okoljevarstveno dovoljenje
“Kar ne bo do poletja izbrano v izvedbenem smislu, je praktično nemogoče izvesti v tem kohezijskem obdobju,” je bil jasen Bogovič.
V novi finančni perspektivi pa projektov kot je CERO ne bodo več sofinancirali, zato bi se priložnost za pridobitev znatnega dela sredstev severnoprimorskim občinam zagotovo izmuznila.
Minister je županom pojasnil še, da bo eno od treh dosedanjih odlagališč odpadkov dobilo okoljevarstveno soglasje in nadaljevalo z delom do leta 2015. To naj bi bila Dolga Poljana pri Ajdovščini, za katero sedanji upravljalec potrebuje le še bančno garancijo, da mu bo ministrstvo nato do konca meseca izdalo soglasje. Odlagališče v Volčah bodo morali zapreti, namesto komunalnih odpadkov pa naj bi tam v prihodnje odlagali gradbene in azbestne odpadke.
Vipava in Podnanos vpisana med poplavno ogrožena območja
Župani so od ministra Bogoviča želeli izvedeti tudi, ali so na ministrstvu upoštevali njihove predloge in porečje reke Vipave vpisali med poplavno ogrožena območja. Bogovič jim je potrdil, da so pred posredovanjem pripravljenega dokumenta na vlado dodali tudi Vipavo in Podnanos med poplavno ogrožene predele v Sloveniji.
V razpravi so župani večkrat poudarili, da bi morali več narediti za preventivo, saj so stroški škod po poplavah višji od različnih vzdrževalnih del. Veliko bi k boljši poplavni varnosti pripomoglo predvsem čiščenje strug in brežin rek, za kar pa država letno namenja le med osem in devet milijonov evrov, kar je občutno premalo za vse potrebe.
“Povejte mi, kaj se bo moralo zgoditi, da bo država začela bolj skrbeti za vodotoke,” je v razpravi poudaril ajdovski župan Marjan Poljšak.
Čeprav je bila na dnevnem redu tudi točka o problematiki širjenja območja Natura 2000, so župani to točko dnevnega reda umaknili na eno od prihodnjih sej.
STA