Pirc Musar: “Bolečine preteklosti nas lahko povežejo v prizadevanjih za boljšo prihodnost”
Včerajšnja slovesnost ob podpisu memoranduma pri vzpostavitvi Evropske poti v EPICentru, h kateremu je pristopilo 30 organizacij iz 11 evropskih držav, je namreč potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. Slednja je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da “nas bolečine preteklosti lahko povežejo v prizadevanjih za drugačno, predvsem boljšo prihodnost.”
Vsi podpisniki memoranduma o sodelovanju pri vzpostavljanju Evropske poti miru v družbi predsednice Slovenije dr. Nataše Pirc Musar
Foto: Katja ŽeljanNOVA GORICA > “Zgodovina Evrope je bila žal zaznamovana tudi z vojnami, mejami in delitvami. Prva svetovna vojna je za seboj pustila številna prizorišča trpljenja, ki jih danes povezujemo v drugačno zgodbo: zgodbo spomina, razumevanja in prizadevanj za mir,” je ob včerajšnjem podpisu memoranduma za vzpostavitev Evropske poti miru dejala predsednica države dr. Nataša Pirc Musar.
Zbrane je nagovorila predsednica Slovenije dr. Nataša Pirc Musar in med drugim izpostavila, da bo vedno podpirala Evropsko pot miru
Foto: Katja ŽeljanEvropska pot miru po njenih besedah ni pomembna le zaradi ohranjanja dediščine nekdanjih bojišč, ampak je tudi pot sprave in kulturne diplomacije, ki krepi dialog, zaupanje in medsebojno spoštovanje med narodi. “Kraji, ki so bili nekoč prizorišče spopadov, lahko postanejo prostori srečevanja, učenja in skupnega razmisleka,” je opozorila Pirc Musar.
Skrb za dediščino prve svetovne vojne
Podpis memoranduma je sovpadal z zaključnim dogodkom mednarodnega projekta GOV4PeaCE, katerega vodilni partner je Posoški razvojni center. Memorandum pomeni pomemben korak k dolgoročnemu povezovanju ustanov, strokovnjakov in območij, ki skrbijo za dediščino prve svetovne vojne. Podpisniki so z njim izrazili zavezanost nadaljnjemu sodelovanju pri raziskovanju, ohranjanju in interpretaciji dediščine, kulturnem turizmu ter izobraževanju.
Evropska pot miru sicer ni zamišljena kot ena sama fizična pot, temveč kot čezmejna mreža krajev spomina in organizacij, ki lahko skupno zgodovinsko izkušnjo spreminjajo v priložnost za sodelovanje, dialog in razvoj. Pomembno idejno in strokovno vlogo pri tem je imela Fundacija Poti miru v Posočju, ki že skoraj tri desetletja skrbi za ohranjanje dediščine soške fronte in njeno povezovanje v širši evropski prostor. Kot idejna vodja projekta je skupaj s PRC, ZRC SAZU, PromoTurismoFVG in drugimi partnerji prispevala k razvoju skupnih pristopov, ki omogočajo nadaljnje evropsko povezovanje dediščine prve svetovne vojne.
Zbrane je nagovorila predsednica Slovenije dr. Nataša Pirc Musar in med drugim izpostavila, da bo vedno podpirala Evropsko pot miru
Foto: Katja ŽeljanIz regionalnega okolja v transnacionalno strukturo
Po besedah Maše Klavora, direktorice Fundacije Poti miru v Posočju, je ideja Poti miru zrasla iz posameznih lokalnih okolij že v sedemdesetih letih, na avstrijskem Koroškem, v Furlaniji in v zahodnem delu Slovenije. Pred dobrm desetletjem so slovensko in italijansko zgodbo povezali v čezmejno pot, zdaj pa vzpostavljajo transnacionalno strukturo, sodelovanje in mrežo različnih partnerjev. S tem pravzaprav uresničujemo vizijo, ki jo je imel Zdravko Likar že pred dvema desetletjema: da bi potem, ko bi povezali območje soške fronte s Potjo miru od Alp do Jadrana, tudi v Evropi vzpostavili evropski park spomina oziroma Evropsko pot miru 1914–1918, ki bi povezala vsa bojišča prve svetovne vojne.
Memorandum odpira tudi možnosti za morebitno prihodnjo pridobitev certifikata Kulturna pot Sveta Evrope. Dolgoročno ostaja odprta tudi možnost proučitve ustreznih nominacij dediščine prve svetovne vojne za Unescov seznam svetovne dediščine. Nobeden od teh statusov s podpisom memoranduma sicer še ni pridobljen.