Boris Pahor podprl čezmejni park na Krasu

NOVA GORICA> Zaščita Krasa ni problem sedanje vlade, pač pa je problem vseh Slovencev. Lotiti bi se ga morali takoj, ne glede na politični trenutek, je še dejal Pahor. "Zakaj smo Slovenci tako neodločni, ko gre za zaščito naše zemlje," pa se je v uvodnem nagovoru pred več kot 50 zbranimi spraševal vodja omizja Radovan Žerjav.

Kras zaščititi v obeh državah

"Slovenci in Italijani imamo sedaj sveto dolžnost, da to območje zavarujemo pred pozidavo," je še poudaril Boris Pahor.

Ob tem je poudaril, da bi morali zaščititi kraško zemljo na obeh straneh državne meje, zaščito pa razširiti še na Goriški kras. Zavzema se za ustanovitev narodnega parka, saj bi tako uspeli obvarovati območje pred neprimerno pozidavo.

Morali bi sprejeti zaščitno klavzulo za Kras

Žerjav je še poudaril, da je zaščita Krasa pomembna predvsem zato, ker se je v zadnjem času pokazalo, da Evropska unija le ni tako trdna, kot so nekateri še pred leti zagotavljali in mislili. "Prav zato kupovanje zemljišč na Krasu ni tako nepomemben problem, kot ga je spomladi poskušala prikazati naša vlada," je dejal predsednik SLS. Menil je, da bi morali sprejeti zaščitno klavzulo, saj bi nam Evropska unija tako pomagala pri zaščiti Krasa.

Zaščita zemlje ni nacionalizem

Da bi lahko pri zaščiti Krasa pomagala Evropska unija, pa menijo tudi v Civilni iniciativi Kras. Robert Rogič je povedal, da so po odločitvi naše vlade, da zaščitna klavzula za Kras ni potrebna, v Bruselj poslali več kot 10.000 podpisov v znak podpore zaščiti, za zaščito pa se je zavzelo tudi več kot 40 občinskih svetov.

"Zašita našega Krasa, naše zemlje ni nacionalizem, saj moramo to območje ohraniti tudi za prihodnje rodove, ohraniti ga moramo takega, kot ga poznamo sedaj," je ob tem poudaril Boris Pahor.

Omizje z naslovom Zaščita slovenskega Krasa in mir kot temeljna družbena vrednota je na Trnovem pri Novi Gorici organiziral Žerjav, in to na domačiji ustanovitelja Mednarodne mirovniške fundacije Beli golob Giannija Rijavca.

STA