Bovec potrebuje reševalno vozilo
V Bovcu, eni največjih občin v Sloveniji, ki je oddaljena od bolnišnic, so tudi zaradi velikega števila turistov in gornikov nesreče pogoste. Poleti skoraj ne mine dan brez nje. Z novim Domom za zaščito in reševanje na letališču, tik ob gasilskem domu, so dobili urejene razmere za reševanje, odpravili so prostorsko stisko, pristajališče za helikopter pa bo olajšalo prilete in vzlete v pogostih primerih, ko je nujen hiter prevoz do Ljubljane.
BOVEC > V Civilni zaščiti (CZ) Bovec so povezane ekipe reševalcev, gasilcev, gorske reševalne službe in policistov stalno na preizkušnji. Odlično usposobljeni so se z izjemnim delom izkazali tudi med potresi leta 1998 in 2004, ko se je od njih učila vsa Slovenija. “Pred kratkim nas je potresni sunek spomnil na hude čase, pred dnevi smo imeli opravka z neurjem, plazovi in začasno zaprtimi cestami, tudi po trentarski dolini. Skratka, stalno smo pripravljeni. V novi stavbi in v gasilskem domu bo dovolj prostora za vse, dobili smo prostore za Rdeči križ in Karitas, ki sta bila s svojimi skladišči razseljena po Bovcu,” je zadovoljen poveljnik CZ Edi Melinc.
Na novem heliodromu bo helikopter varno pristajal, do njega bo po dovozni cesti lahko pripeljalo reševalno vozilo. Da bi bil helikopter stalno prisoten, pa za zdaj ne razmišljajo. Bi pa v bovški zdravstveni postaji zaradi oddaljenosti od bolnišnice in obremenjenosti s turisti še kako potrebovali svoje reševalno vozilo z ekipo, na kar stalno opozarjajo. Kot pravi predsednik društva GRS Tine Cuder, letošnje leto po številu nesreč v gorah ne izstopa. Doslej so pomagali v 30 primerih. V primerjavi s tolminskimi kolegi imajo bistveno manj nesreč, ki so povezane z jadralnimi padalci. V bovški GRS je operativcev 33, vseh članov pa 53. V novi stavbi so prostore dobili tudi radioamaterji, ki so se doslej stiskali pod streho gasilskega doma.
Letos je bilo že veliko intervencij
Poveljnik Gasilske zveze Bovec s 320 člani v prostovoljnih društvih v Logu pod Mangrtom, Srpenici, Bovcu in enoti v Trenti Miro Bozja, ki vodi tudi edino slovensko gasilsko enoto Gamsi za posredovanje pri požarih v gorah, izpostavlja štiri nove garaže: “Vozni park bo zdaj pod streho, doslej za dve vozili ni bilo prostora. V novi stavbi bo dovolj prostora za težka vozila, ki smo jih prej po milimetrih parkirali skozi premajhne vhode v garaže v gasilskem domu, ki so ga zgradili po prvem potresu.” V novem objektu je še garaža za vozilo z 21 metrov visokim dvigalom, ki ga pričakujejo prihodnje leto. Namenjeno bo posredovanju pri nesrečah na cestah in reševanju ter gašenju na višinah. Garažo je dobil tudi gasilski starodobnik iz leta 1976, ki je bil parkiran v bližnjem hangarju. Kot pravi Bozja, je letošnje leto po številu intervencij izjemno: “Pomagali smo že 80-krat, predvsem pri nesrečah na cestah. Pri tem je izjemno pomembna ekipa prve pomoči, ki deluje v okviru prostovoljnega gasilskega društva Bovec. V njej so tudi medicinske sestre, ki so hkrati članice gasilskega društva.”
Za reševalce najboljše
“Naši reševalci so izurjeni in požrtvovalni, zato si zaslužijo najboljše razmere za delo. Dolžnost občine in države je, da jim to zagotovimo,” je v soboto na odprtju poudaril župan Valter Mlekuž. Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak pa je ugotavljal, da je črpanje denarja EU v primeru gradnje v Bovcu šolski primer dobre prakse in zgled tudi za marsikateri državni organ. “Objekt služi najširšemu javnemu interesu, torej reševanju. Adrenalinski športi so vabljivi, toda rizični. Zato Bovec to infrastrukturo potrebuje.”
Pojasnil je še, kako poteka mednarodno sodelovanje pri izobraževanju za pomoč preko meja. Tudi bovški reševalci so v stalni navezi s kolegi preko meje. Skupaj organizirajo vaje v reševanju. Pohvalil je vse, ki rešujejo in izpostavljajo svoja življenja, s policijo vred, ki ima v Bovcu urejene prostore v stavbi, ki so jo zgradili po potresu.
Dom zaščite in reševanja so zgradili v okviru projekta CAN. Njegova vrednost je skoraj 4,5 milijona evrov, vodilni partner je bila Občina Bovec. Za infrastrukturo je šlo nekaj več kot 1,3 milijona, od tega je EU prispevala 85 odstotkov, desetino je dodala država, pet odstotkov pa občina. Uredili so vso komunalno in cestno infrastrukturo ter parkirišča.
NEVA BLAZETIČ
