Brez mnenja izvedenca ne gre

Goriška
, posodobljeno:

Čeprav je Valentina Bukovec aprila postala polnoletna, sta njena starša na sodišče vložila predlog za podaljšanje roditeljske pravice. Valentina namreč zaradi invalidnosti ni sposobna skrbeti sama zase. Ko je sodišče od njiju zahtevalo plačilo 1000 evrov predujma za kritje stroškov izvedenca zdravstvene stroke, ki bo ugotovil upravičenost njune prošnje, sta ostala nemalo presenečena ...

Valentina in njena mama, Barbara Bukovec
Valentina in njena mama, Barbara Bukovec

NOVA GORICA >Prepričana sta bila namreč, da so k vlogi za podaljšanje roditeljske pravice priloženi vsi potrebni dokumenti - od izvedenskega mnenja strokovne komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) do mnenja otroškega psihiatra in odločbe centra za socialno delo, ki Valentini priznava status invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb -, iz katerih je razvidno, da njuna invalidna hčerka ni spodobna skrbeti sama zase. Že od rojstva boleha za cerebralno paralizo s spastično diplegijo in zmerno duševno manjrazvitostjo. “Kaj naj bi torej novega ugotovil nov izvedenec,” se je začudeno spraševala Barbara Bukovec.

Zakon je jasen: predlog mora biti utemeljen

A sodišče vseh omenjenih dokumentov sploh ni dobilo. Bukovčeva sta se zanašala na to, da jih je k vlogi naknadno priložil novogoriški Center za socialno delo (CSD), ki z določitvijo Valentininega skrbnika sodeluje v tem postopku. Center je namreč odločbo o invalidnosti izdal po tem, ko sta starša zaprosila za podaljšanje roditeljske pravice.

Podaljšanje roditeljske pravice ureja zakon o nepravdnem postopku, ki v svojem 48. členu pravi, da sodišče lahko opusti pregled izvedenca medicinske stroke, če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem, ki pa ne sme biti starejše kot šest mesecev.

Ker torej sodišče ni imelo ustreznih dokazov o tem, zakaj Valentina ne bi zmogla samostojno živeti in odločati o svojem življenju, saj mu predlagatelji vseh obstoječih dokazil niso predložili, je zahtevalo mnenje izvedenca medicinske stroke. To je namreč po zakonu o nepravdnem postopku, ki ureja to področje, tudi dolžno storiti.

Kot pojasnjuje Samo Turel, direktor Okrožnega sodišča v Novi Gorici, mora biti sodišče popolnoma prepričano v utemeljenost predloga, saj je dolžno zaščiti pravice oseb, ki naj bi jim bila odvzeta poslovna sposobnost. “Človek ob takšni odločitvi ostane brez vseh pravic, ki mu pripadajo kot polnoletni osebi: ne more voliti, ne more razpolagati s svojim premoženjem ... Skratka, ostane s pravicami otroka, popolnoma odvisen od staršev,” opozarja Turel.

Vloge ne morejo dopolniti

Bukovčeva razume previdnost sodišč pri tako pomembnih odločitvah, kot je odvzem poslovne sposobnosti. Kljub temu pa bi pričakovala, da bi jo sodišče najprej pozvalo, naj priloži potrebna dokazila, ne pa da ji takoj naloži plačilo 1000 evrov za kritje stroškov izvedenca, sicer bo štelo, da je bil predlog umaknjen. “1000 evrov je zame, in verjamem, da tudi za marsikaterega drugega starša, ki se lahko kaj hitro znajde v podobni situaciji, ogromno denarja. Že tako nam ni lahko, saj otroci s posebnimi potrebami zahtevajo veliko dodatnega dela, potrpežljivosti in razumevanja,” pravita Barbara in Henrik Bukovec, ki si želita več posluha institucij.

Turel pojasnjuje, da v tem primeru dopolnitev vloge žal ni mogoča. “Če bi postopek tekel po zakonu o upravnem postopku, je sodišče dolžno stranko pozvati k dopolnitvi dokumentacije. V tem primeru, ko postopek teče po zakonu o nepravdnem postopku, pa so stranke dolžne predložiti dokaze za to, kar dokazujejo.”

V izogib tovrstnim zapletom na novogoriškem sodišču razmišljajo o tem, da bi v prihodnje najprej razpisali narok, na katerem bi staršem razložili, na podlagi katerih dokazov bo sodišče odločalo o upravičenosti njihove vloge.

PETRA VIDRIH