Brezdomni si zaslužijo priložnost
Na pobudo in z denarno pomočjo občine pri obnovi stavbe je spomladi sredi Ajdovščine odprla vrata Hiša Malorca. Trenutno je v njej pet brezdomnih iz ajdovske občine. Trije so mlajši od 30 let, dva sta starejša. Vsem je skupna želja, da se spet postavijo na noge, si uredijo osebne razmere, poiščejo nove priložnosti in prestopijo z roba na varno pot.
AJDOVŠČINA > Nesoglasja v družini, izguba službe, socialna izolacija, neurejen status in državljanstvo, prekinitev šolanja so pripeljali do tega, da so se uporabniki Hiše Malorca znašli na robu, ki danes pomeni tudi brez varne strehe nad glavo in domačega zavetja. Po podatkih občine je danes v ajdovski občini vsaj 14 oseb brez urejenega stanovanjskega stanja. Bolje rečeno brezdomnih.
Uporabniki so za zdaj le moški
Gre predvsem za moške različnih starosti iz Ajdovščine in iz okoliških vasi. Ti so za zdaj tudi edini uporabniki Hiše Malorca, ki jo je za te potrebe obnovila in uredila občina. Program in dejavnosti v njej koordinira Škofijska Karitas Koper po zgledu dnevnega centra za brezdomce v Bertokih. Ajdovska hiša deluje kot bivalna skupnost, saj uporabnikom nudi tudi prenočišča. V njej lahko biva do deset oseb, prednost imajo ajdovski občani. Program koordinira Ajdovka Urška Brežnjak, ki je v hiši zaposlena prek javnih del, strokovno pa ji s številnimi izkušnjami pomaga vodja dnevnega centra v Bertokih Darja Zver.
Center rešuje akutno stisko posameznika, saj lahko uporabnik v hiši stanuje eno leto, z možnostjo podaljšanja pogodbe. ”Pričakuje se, da bi si z našo pomočjo v enem letu uredil vsaj osnovne osebne zadeve, zavarovanja, si mogoče našel službo, nadaljeval šolanje, prepoznal nove priložnosti. Trenutno je moje delo predvsem svetovanje in urejanje osebnih stanj in dokumentov uporabnikov. Človek je vse življenje delal in si pri nas prigaral pokojnino, pa nima ne državljanstva ne zavarovanja ne zdravstvene izkaznice. Ničesar. Mlajši uporabniki so morali od doma predvsem zaradi nesoglasij v družini. Želijo pa si urediti življenje in postati samostojni. Daleč od tega, da bi želeli živeti na tuj račun, da so leni, da ne želijo delati. Tu ne živijo brezplačno. Mesečni znesek je najprej 25 evrov, nato pa se postopno dviga na končnih 75 evrov,” pojasnjuje Brežnjakova.
Podirajo predsodke
To so tudi najpogostejši stereotipi, ki se okrog brezdomnih in njihovega položaja širijo tudi v Ajdovščini. “Žal, predsodki so še vedno del naše vsakdanjosti. A mi si želimo, da bi jih tudi z našim programom in delom v Hiši Malorca odpravili. Prepričana sem, da si zaslužijo priložnost in nekaj podpore. Predvsem pa zaposlitev. Potem bo laže. Večina jih želi delati, se postaviti na lastne noge. Pomembno pa je tudi zavedanje, da danes brezdomec ni stvar izbire ali življenjskega sloga, ampak se lahko to zgodi marsikomu od nas. Čez noč. Zato je pohvalno, da je občina prepoznala te potrebe in pristopila k reševanju problema,” dodaja Brežnjakova.
Prvi koraki so bili težki, saj je morala skupaj s sodelavkami Škofijske Karitas Koper najti pot do brezdomcev. “Tukaj smo sodelovali predvsem z ajdovskim Rdečim križem, ki je tem osebam že prej pomagal s toplimi obroki. Te nam dostavlja še zdaj, sicer pa si uporabniki obroke pripravijo tudi sami, s hrano, ki jo dobimo iz paketov pomoči pri Škofijski Karitas. Sodelujemo tudi s centrom za socialno delo. Vemo, da je okrog nas še nekaj občanov, ki potrebujejo streho nad glavo, nasvet, možnost, da si operejo obleko, se okopajo, mogoče samo druženje, pa še niso pripravljeni priti v Hišo Malorca,” dodaja Brežnjakova.
Življenje v ajdovski Malorci namreč nima prav veliko skupnega z življenjem na sončni Malorci. Uporabniki se ob podpisu pogodbe zavežejo, da bodo spoštovali hišni red. Nobenega alkohola, drog, nasilja, hrupa ali morebitnih kršitev javnega reda in miru. Vsak pa lahko prispeva ideje in pomoč, da bo hiša postala še bolj udobna.
Kakšen kos pohištva bi jim prišel prav
Brežnjakova je večino opreme dobila v ajdovskem Centru Karitas in od darovalcev, na pomoč so ji priskočili prijatelji in znanci, v hiši pa manjka še marsikaj. Veseli bodo garderobnih omar, pisalnih ali računalniških miz in drugega pohištva, gospodinjskih pripomočkov, pa tudi brusilnih papirjev, čopičev, barv, da bodo lahko zbrusili in na novo prebarvali zarjavelo ograjo, popleskali stene, popravili kakšen kos pohištva, uredili teraso in dvorišče. Tudi kaka mojstrska roka s koristnimi nasveti ne bo odveč.
ALENKA TRATNIK
