Brici bliže termam?

Goriška
, posodobljeno:

Čeprav je pot do Term Brda posejana z ovirami, se v občini projektu niso odrekli. Trdijo, da imajo novega možnega investitorja (spet v Avstriji), drago vrtino do termalne vode pa bodo skušali narediti v javno zasebnem partnerstvu. Še naprej pa ostaja odprto vprašanje zemljišč.

Briške terme (fotografija je  simbolična) naj bi po novem gradili Dunajčani
Briške terme (fotografija je simbolična) naj bi po novem gradili Dunajčani

DOBROVO> Kot je znano, se je za gradnjo term med Medano in Fojano v Brdih zanimala avstrijska družba Porr Solutions, ki je skupaj z občino ustanovila tudi podjetje Hotel in terme Brda, a je lani odstopila od projekta. Že takrat je briški župan Franc Mužič povedal, da iščejo novega investitorja v terme, po letu dni pa zagotavlja, da so verjetnega investitorja našli na Dunaju. Spodbudo pri teh prizadevanjih je pred dnevi (na srečanju v okviru iniciative Botrstvo večjezičnosti) dal tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer, ki je po besedah župana Mužiča projekt moralno podprl.

Čakajo na zemljišča

Kot pravi župan, so novega partnerja v projektu že seznanili s težavami pri zagotavljanju zemljišč za terme. S prostorskim načrtom občine jih je namreč treba spremeniti iz kmetijskih v zazidljiva, a ta postopek se vleče že nekaj let. Mužič računa, da bodo “žegen” države za to dobili v najkrajšem možnem času. Začeli so tudi pripravljati projekte za gradbeno dovoljenje za kompleks term, ki bo spominjal na grad Dobrovo v sodobni obliki.

Poleg tega morajo v Brdih zagotoviti denar za vrtino, globoko približno tisoč metrov, kjer bi lahko naleteli na termalno vodo. Mužič pravi, da to ne bo poskusna, temveč trajna vrtina. Do denarja zanjo (od milijon do poldrugi milijon evrov) bodo skušali priti v partnerstvu z zasebnikom.

Kako do vrtine?

Del denarja bi prispevala občina, del izvajalec del, natančneje lendavska Nafta, in del država prek ustreznega razpisa. Prav o slednjem so se po besedah Mužiča nedavno na Dobrovem pogovarjali s predstavniki direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo. Toplo vodo iz globin bi namreč uporabljali tudi za ogrevanje. Vrtali naj bi med Biljano in Kozano.

AMBROŽ SARDOČ