Brici bodo danes dobili “grad”
V vili Vipolže, katere ključe bo danes prevzel briški zavod za turizem, bo po predvidevanjih odgovornih pogosto živahno, začenši z jesenjo. V graščini naj bi se dogajalo vse od simpozijev, poslovnih srečanj, koncertov, razstav in porok. Imela bo tudi restavracijo, kavarno in vinoteko. In če Bricem uspe, bo morda celo protokolarni objekt države ob zahodni meji.
VIPOLŽE > Ministrstvo za kulturo, ki je v zadnjih dveh letih v glavnem z denarjem EU celovito obnovilo, posodobilo in opremilo vilo Vipolže, jo bo danes predalo v upravljanje Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Poslopje bodo sicer uradno odprli jeseni in septembra je tam predviden prvi večji dogodek. A po besedah sodelavca zavoda Aljaža Fileja bo v tem kulturnem spomeniku že prej mogoče kaj prirediti in ga del tudi najeti.
Okvirno je delitev stroškov in prihodkov vile med državo in zavodom za turizem dokaj enostavna. Brici bodo zagotavljali denar za obratovanje stavbe in redno vzdrževanje, država pa za vlaganja. Ta bo kot lastnica dobivala vse najemnine (od trajnih najemnikov in od najema prostorov za dogodke), zavodovi pa bodo prihodki od prirejanja dogodkov, morebitne izposoje opreme in podobnega.
Že zdaj je potrjenih nekaj dogodkov
Renesančna stavba z dvorano, ki lahko sprejme 200 ljudi, bo krst doživela 19. septembra, ko bo gostila znanstveni simpozij o 500. obletnici oltarja sv. Križa. Predvideno je že tudi, da bo v začetku oktobra tam revija malih pevskih skupin, da bo “grad”, kot vilo imenujejo domačini, gostil enega od večerov v okviru festivala Jazz & Wine, pa srečanje združenja obolelih zaradi azbesta. “Povpraševanje je, tudi za prirejanje kulturnih dogodkov, kakor porok,” je za primer navedla direktorica zavoda za turizem Tina Samec Novak. Ker v Vipolžah bi bili tudi uradni prostori za sklepanje zakonskih zvez, in kot so povedali v novogoriški upravni enoti, nimajo nič proti, da bi v Brdih imeli dve takšni lokaciji (uradni prostori so že na gradu Dobrovo), če bodo z občino Brda oziroma z zavodom dosegli ustrezen dogovor: čim nižje stroške za upravno enoto.
Vila ima štiri etaže. V pritličju so poleg avle in recepcije prostor za razstave, kavarna in soba za sklepanje porok. Nadstropje skoraj v celoti zaseda velika dvorana, ki jo je mogoče pregraditi in razdelili v tri, levo in desno pa so soba za pogostitve oziroma (za zdaj) servisni prostor. V drugem nadstropju oziroma mansardi je šest apartmajev, ki ne bodo klasični turistični, četrto etažo pa predstavlja klet s polkrožnim stropom, ki so jo preuredili v restavracijo in vinoteko. Poleg so zgradili kuhinjo. V vili sta še osebno in manjše tovorno dvigalo.
Sedež centra za izseljence bo
Z “vse še odprto,”je Samčeva odgovorila tudi na vprašanje o predvideni oddaji že opremljenih gostinskih lokalov v vili, torej kavarne v pritličju ter restavracije in vinoteke v kleti. Gotovo je po njenih besedah le, da ne nameravajo tja premestiti zdajšnje vinoteke na gradu Dobrovo: “Treba bo ponuditi kaj novega.” In potreben bo tudi javni razpis, ki zahteva svoj čas.
Drugo, kar naj bi imelo svoje trajno mesto v vili, pa je spominski center za izseljence, za kar je pobudo dala Slovenska izseljenska matica. Kot razlaga Samčeva, bi “na enem mestu združili arhive, muzeje, razstavne prostore in drugo na temo izseljencev, kar je zdaj razkropljeno po, na primer, več muzejih.” Poleg bi po besedah sogovornice sodila tudi knjižnica, gre pa za projekt, za katerega je oblikovana projektna skupina, pri katerem bi sodelovale različne ustanove, ki ga ministrstvo za kulturo podpira in v katerega sama trdno verjame.
Pa še eno željo imajo v Brdih: da bi “grad” postal protokolarni objekt države na njeni zahodni meji. Takšnega na tem koncu Slovenije nenazadnje ni, je dejala Samčeva. Vendar je tudi to šele stvar dogovorov.
AMBROŽ SARDOČ
