Brici bodo zaščitili rebulo
V Sloveniji je z oznako PTP (Priznano tradicionalno poimenovanje) zaščitenih sedem vin. Za uveljavitev tovrstne zaščite se pripravljajo tudi v Brdih, kjer je delovna skupina pripravila potrebni elaborat za rebulo Brda PTP.
BRDA > Pri nas so z oznako PTP (Priznano tradicionalno poimenovanje) zaščitena vina teran in izbrani teran, cviček, rdeči in beli bizeljčan, belokranjec ter metliška črnina. Za uveljavitev tovrstne zaščite je potrebno pripraviti elaborat z zgodovinskimi dejstvi, geografsko opredelitvijo območja in njegovimi ekološkimi značilnostmi, o sortimentu in vinogradih ter s številnimi parametri o sorti oziroma vinu, ki naj bo zaščiteno.
Dokazano mora biti tudi, da ima vino, ki se poteguje za zaščito, posebnosti in značilnosti, ki ga delajo drugačnega od sorodnih. Ko elaborat ustreza, pristojno ministrstvo za kmetijstvo posreduje v zakonodajno proceduro pravilnik o vinu PTP. Po sprejemu na državni ravni steče postopek pred Evropsko komisijo. Če v pol leta ni ugovorov in zahtev za pojasnila oziroma dopolnitve, se vino PTP vpiše na ustrezen seznam pri Evropski komisiji.
Skupni nastop briških vinarjev
Pobudnika zaščite, Konzorcij Brda in VK Goriška brda, ki ju podpira briška občina, sta izdelavo elaborata zaupala dr. Denisu Rusjanu z Biotehniške fakultete. V izsledkih dosedanjih raziskav na fakulteti in iz podatkov KGZ Nova Gorica, Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter večletnega strokovnega dela v zadružni kleti je pripravil izčrpen elaborat na 46 straneh.
“Rebula je najbolj tradicionalna, najpomembnejša in najbolj prepoznavna sorta, pred nekaj desetletji je bila z njo zasajena polovica vinogradniških površin, zdaj je imamo nekaj manj kot četrtino. Z rebulo Brda PTP želimo vzpostaviti trajnejšo navezo med pridelovalci in kupci, slednji bodo z njo imeli čvrsto zagotovilo o poreklu in kakovosti,” poudarja Silvan Peršolja, direktor KZ Goriška brda. Da so o vsaj posredni zaščiti rebule, ker imena pač ne morejo zaščititi, saj gre za poimenovanje sorte, razmišljali že vse od nesrečne zgodbe z nekdanjim tokajem, pa izpostavlja Aleš Kristančič, direktor Konzorcija Brda. Rebula je briška tradicija in ponos, pravi, zato si ne smemo privoščiti, da bi se z njo godilo kaj slabega. Kristančič, sicer vinar, njegova blagovna znamka je kristalvin, je v domačem Višnjeviku eden od motorjev vsakoletnega Praznika rebule, ki ji je Tanja Gomiršek posvetila knjigo Rebula nekoč in danes, Vesna Humar in Igor Saksida pa sta pred leti posnela film Rebula, kraljica briških gričev.
Snovalci zaščite se z imenom rebula Brda PTP sicer odmikajo od tradicionalnega poimenovanja briška rebula, a zavestno, ker se želijo izogniti šumniku in obenem izpostaviti ime svoje pokrajine.
Pogoji za rebulo Brda PTP
V elaboratu za rebulo PTP je opredeljeno, da pridelek ne bo smel presegati 13 ton na hektar. Grozdje bo dovoljeno trgati, ko bo imelo sladkorno stopnjo najmanj 17, 5 Brixa, vsebnost skupnih kislin pa bo smela biti med 5 in 8,5 g/liter. Trgatev bo smela biti izključno ročna, grozdje pa bo moralo v predelavo še isti dan. Določeni so tudi postopki predelave, fermentacija pa bo morala steči pri manj kot 20 stopinjah Celzija. Pridobljeno vino bo moralo vsebovati vsaj 9,5 vol. alk., biti bo moralo suho z največ 5 g/liter reducirajočih alkoholov. Skupnih kislin ne bo smelo biti več kot 7 g/liter, ekstrakta pa najmanj 18 g/liter. Prostega žvepla bo smelo biti do 30 g/liter, skupnega do 160 g/liter. Pomembna bo tudi organoleptična ocena, saj bo smela zaščitno znamko nositi le rebula z organoleptično oceno najmanj 16,1, kar je meja za kakovostno vino. Pred stekleničenjem bo morala rebula Brda PTP vsaj pet mesecev zoreti, polnjena pa bo smela biti v steklenice do 1,5 litra oziroma v do 50-litrske sodčke iz brerjavnega jekla.
Elaborat zdaj usklajujejo v pristojnih službah ministrstva za kmetijstvo in okolje. Po manjših popravkih, ki so še potrebni, bodo stekli zakonodajni postopki. V Brdih si želijo, da bi bil čim prej sprejet, prav tako pa, da se bo v načrtovano shemo kakovosti vključilo čim več vinarjev.
SAŠO DRAVINEC
