Čarobno doživetje s piščaljo, ki je le Cerkno pustilo hladno
V paleolitskem najdišču Divje babe pred dvema desetletjema najdena neandertalčeva piščal je Šebrelje, Cerkno in Slovenijo naredila za zibelko svetovne glasbe. Tako je LTO Laufar tudi naslovil niz dogodkov, na katere je povabil umetnika, ki po vsem svetu igra na repliko piščali. Cerkljanov na koncert ni bilo. Povsem drugače pa je bilo v Šebreljah.
ŠEBRELJE > Umetnik Ljuben Dimkaroski po svetu navdušuje z raznovrstno glasbo, ki jo izvablja na repliki neandertalčeve piščali. V Cerknem, v središču občine, ki ji pripada najdba najstarejšega svetovnega glasbila, so se minuli konec tedna le nemo spogledovali, ko se je v dvorani zbralo pičlih 12 poslušalcev. Povsem drugače je bilo, ko je Dimkaroski zaigral pri cerkvi sv. Ivana, nad paleolitskim najdiščem Divje babe.
Neverjetna moč Tidldibaba
Zibelka svetovne glasbe je bil sklop dogodkov, ki ga je LTO Laufar pripravil z mislijo, da je čas džezovskega festivala priložnost, da gostje iz vsega sveta izvedo, kje se je rojevala glasba, domačini pa zavedo pomena najdišča in arheološkega parka Divje babe. Ob tej priložnosti so natisnili zgibanko, ki predstavlja park, piščal in Šebrelje.
Turistično društvo Reka bo svoj prvi mednarodni festival Glas piščali v petek (ob 21. uri) začelo prav s koncertom Dimkaroskega, tokrat v sodelovanju z učenci glasbene šole Cerkno. V nizu sobotnih, z arheologijo povezanih dogodkov velja izpostaviti okroglo mizo Divje babe in pogled v prihodnost (ob 10. uri) z gosti iz Krapine in tamkajšnjega muzeja neandertalca, slovenskimi arheologi, muzealci in domačini. Po jami Divje babe bo ta dan vodil arheolog dr. Matija Turk.
Za razliko od hladnih Cerkljanov, je Ljuben Dimkaroski, dolgoletni solist na trobenti v ljubljanski Operi, prepričan, da Slovenija najdišču ne zna dati pomena, ki mu v svetu pripada. Brez njega, ki na repliko igra vse zvrsti glasbe v razponu treh oktav, bi bržčas dvomi o inštrumentu, pri katerih ostaja del svetovne znanstvene srenje, tudi doma preglasili njegov pomen. “Da gre za inštrument, sem dokazal na številnih koncertih po svetu in v množici strokovnih publikacij. Ker je tako sem ga tudi poimenoval - tidldibab,” je dejal in dodal, da je počaščen, da lahko igra na svetem, za našo zgodovinsko osebno izkaznico pomembnem kraju.
Ko je s piščaljo začel oponašati ptice (za belgijski muzej je posnel CD z naravnimi zvoki), so mu te začele odvračati, publika, tokrat zbrana iz vseh koncev Slovenije (tudi iz Cerknega) pa je onemela v čarobnem vzdušju. Nadaljeval je s klasiko (na kitajskem kongresu arheomuzikologov je za Čmrljev let Rimskega-Korsakova požel stoječe ovacije več sto zbranih) in s slovenskimi narodnimi. Pridružil se je domačemu kvartetu The Butls in skupaj z njimi stopnjeval vzdušje ... Do prehitrega konca.
Šebreljčani in Rečani se zavedajo pomena najdišča
Šebreljčani so publiki kakopak želeli pokazati najdišče - jamo Divje babe. Park so v sodelovanju z LTO in občino letos opremili z nujnimi spremljajočimi objekti, a si seveda želijo dodati še marsikaj. Med ostalim tudi nadaljevanje arheoloških izkopavanj in tolikanj želeno najdbo ostankov neandertalca.
Pravkar usposobljena ekipa mladih vodičev iz Šebrelj je ponosno popeljala skozi stotine najdb med 35.000 in 116.00 let starimi jamskimi plastmi. “Obisk jame in najdišča je lepo dopolnil koncert. Neverjetno se nama zdi, da imamo tak biser, pa o njem niti bližji sosedje ne vemo skoraj nič,” je menil mlad par iz Vrhnike.
“Danes, ko smo v Šebreljah dočakali množico obiskovalcev, sem si oddahnil. V Cerknem, v samevajoči koncertni dvorani, pa me je bilo pošteno sram. Naši mladi so zagnani in lepo sodelujejo s sosedi v Reki, ki več prireditev Divjim babam posvečajo prihodnji vikend. Srčno upam, da bomo najdišču uspeli povečati prepoznavnost,” je povedal dolgoletni vodič v jamo Štefan Lapanja.
Kdor je nedeljsko doživetje zibeli glasbe zamudil, ima novo priložnost že ta vikend. V vasi Reka, ki leži pod najdiščem, bodo v okviru festivala Glas piščali znova gostili Dimkaroskega.
SAŠA DRAGOŠ
