Časovni kapsuli razkrili avtorje oltarja
V Spodnji Idriji, ki ima cerkev na Skalci posvečeno Mariji Vnebovzeti, je veliki šmaren največji cerkveni in krajevni praznik. Ta dan v kraju pozdravijo obilo romarjev. Običajno množico dogajanja letos lepšata odkritji dokumentov, ki so jih napisali in v stranski oltar shranili njegovi pravi avtorji. Našli so jih pri prenovi oltarja in jih v sredo predstavili navdušeni množici.
Originalna dokumenta avtorjev oltarja s prevodoma bosta nekaj časa na ogled v cerkvi Marije Vnebovzete, potem pa jih bodo shranili v arhiv.
Foto: Saša DragošIDRIJA • Po spletanju značilnih bršljanovih venčkov okrog 50 spodnjeidrijskih žena za okrasitev "velikošmarenske" Marijine cerkve, je župnik Primož Erjavec v njej predstavil zanimivi najdbi dokumentov z zapisi avtorjev stranskega oltarja. Lani so oltar, posvečen sv. Janezu Nepomuku, obnovili. Dotlej so menili, da je ta, podobno kot glavni Mariji posvečen oltar, delo znamenitega Jurija Tavčarja - idrijskega. Dokumenta v časovnih kapsulah sta razkrila tri druge avtorje, vse iz bližnje okolice - Jazen, Nove Oselice in Idrije.
V stranskem oltarju sv. Janeza Nepomuka so v cerkvi Marije Vnebovzete našli dokumenta - časovni kapsuli - z imeni njegovih dejanskih avtorjev.
Foto: Saša DragošOltar iz vročega leta 1957
Marijina Cerkev je kot kapela je na razgledni Skalci stala že v 12. stoletju, današnja podoba cerkve pa sodi v leto 1674. Osrednji oltar je posvečen zavetnici Mariji Vnebovzeti in je nesporno delo Jurija Tavčarja. Iz idrijske delavnice in šole je opremil nič koliko cerkva. Doslej so sklepali, da je njegovo tudi delo stranskega oltarja ...
"Bilo je leto 1857, ko je bila gladina Rena tako nizka, da so v skalo na dnu vklesali letnico 1857 ..." je župnik Erjavec začel predstavitev. Naključje je hotelo, da so v podobno vročem in nizko vodostajnem letu 2026 dokončno razvozljali imena avtorjev oltarja, ki je bil postavljen leta 1857. Oltar so posvetili v Vltavo vrženem mučeniku, poznejšemu svetniku Janezu Nepomuku. V Marijino cerkev so oltar postavili, da bi Nepomuk rudarje in krajane ščitil pred pogostimi povodnjimi in za varno prečkanje mostov čez deročo Idrijco.
Nepomuka in prikaz njegovega mučeništva na oltarju spremlja vrsta svetnikov. "Ko smo lani uspeli na razpisu za 40 tisoč evrov vredno obnovo pridobiti 39 odstotkov denarja in so krajani sami zbrali 27 tisoč evrov, smo se jo lotili in presenečeni odkrili dokumenta, ki sta bila kot časovni kapsuli nameščena vanj ..." je množici v cerkvi pripovedoval Erjavec.
Župnik Primož Erjavec, ponosen na najdbi avtorjev stranskega oltarja (stoji pred glavnim, Mariji posvečenim oltarjem), obljublja, da bodo v župniji ohranjali spomin nanje.
Foto: Saša DragošAvtorji domačini iz Tavčarjeve šole?
"Ta vtar je delav Jožef Basel iz gorenjih Jazen Nr.100 in Janez Brelih iz nove Oselice ..." je povedal dokument, ki so ga našli v komori stebriča v vrhnjem delu oltarja. Drugi, manjši avtentični listič, pisan v nerazumljivi stari nemški pisavi, je odpadel šele z enega oltarnih delov pri prevozu v restavratorsko delavnico Mateje Ocepek in Urbana Eržena na Mrzlem vrhu na Ledinami. "Za pozornost in odlično delo sem restavratorjema zelo hvaležen. Na listku se nam je predstavil avstrijski vojak, ki je izdelal vse figure na oltarju - Jakob Bizjak, prej vojak feldmaršala Radetzkega in iz vojske odpuščen leta 1849," je hvaležen Erjavec.
Pismo, pod katerega se je Bizjak podpisal kot začasno odpuščeni kadet in kipar, rojen v Cerknem, je iz nerazumljive staronemške gotice pomagala prevesti dr. Marija Mojca Peternel.
"Morda so bili avtorji oltarja delavci ali učenci Tavčarjeve šole. Z najdenima pismoma so želeli, da jih spoznamo in ohranimo v spominu," je razmišljal Erjavec. Skupaj s krajani, ki so na predstavitvi napolnili cerkev, je to obljubil. Veliki šmarn, krajevno znan tudi kot pr'farski štrukljevec (gre za postrežbo z značilnimi štruklji), z množico cerkvenih in krajevnih prireditev utrjuje skupnost. Prav pomen ohranjanja skupnosti je Erjavec največkrat poudaril. Vanjo bodo jutri sprejeli tudi številne romarje v cerkev Marije Vnebovzete.