“Če bi bili odvisni od domačega tržišča, bi zaprli že danes”

VRHPOLJE> Kmetijsko gozdarski zavod iz Nove Gorice je pred dnevi objavil poziv za prestrukturiranje vinogradov za sezono 2012/13. Vinogradniki lahko za obnovo in za zamenjavo sort s precepljanjem dobijo podporo, a napovedi o pričakovani obnovi niso optimistične. Obseg obnov se zmanjšuje že nekaj let, v zadnjem se je v Sloveniji obnovilo 200 hektarov vinogradov, to pa je po mnenju strokovnjakov le četrtina potrebnega.

Obnavljajo tisti, ki so kaj prodali

Dogajanje na domačem tržišču dobro poznajo v Trsnici Vrhpolje, kjer so lansko sezono slovenskim kupcem prodali 150.000 cepičev, podobne so ocene za prihajajočo sezono. V “normalnih letih” so v Sloveniji v povprečju prodali 600.000 trsnih cepljenk, tik pred vstopom Slovenije v EU celo 800.000. Jože Žgur, direktor Trsnice Vrhpolje, pravi: “Ne suša ne burja, na obnovo vinogradov ključno vpliva prihodek od prodaje grozdja ali vina,” in dodaja, da trenutno naročil za domače kupce še nimajo. “Če bi bili odvisni od domačega tržišča, bi trsnico lahko zaprli danes,” dodaja. K sreči kar 90 odstotkov trsnih cepljenk prodajo v tujino. Tam slovenske cepljenke uživajo velik ugled.

K njemu pa je pripomoglo dolgoletno selekcijsko delo. Zadnjih 20 let ga uspešno opravljajo tudi v Selekcijsko trsničarskem središču Vrhpolje, enem od dveh centrov te vrste v Sloveniji. Središče dela v najemnih prostorih v Trsnici Vrhpolje, pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kot oddelek novogoriškega kmetijsko gozdarskega zavoda. Vodi ga Andreja Škvarč.

Kakovostne domače trsne cepljenke

Ena glavnih nalog centra je pridelava “baznih” trsnih cepljenk. Te posadijo v izbrane matične vinograde za pridelavo cepičev, ki so osnova za pridelavo uradno potrjenega trsnega sadilnega materiala. “Za nas, ki delamo v vinogradništvu, je že samoumevno, da imamo lastno pridelavo sadik vinske trte - trsnih cepljenk. Če pa pogledamo v ostale kmetijske panoge, vidimo, da imajo precej manj domačega sadilnega materiala in semen. Zato je pomembno, da z našim delom nadaljujemo,” poudarja Škvarčeva.

Ob osnovni množični selekciji v STS Vrhpolje opravljajo tudi različne faze klonske in zdravstvene selekcije. Klonski selekcijski postopek je dolgotrajen, saj traja skoraj dvajset let. Pomemben del klonske selekcije sta tudi predelava grozdja in ocena vina izbranih klonskih kandidatov in klonov. Ta poteka v mikrovinifikacijski kleti v Kromberku. “Precej časa namenjamo tudi iskanju in ohranjanju starih, lokalnih sort,” še dodaja.

Na enem mestu 45 sort in klonov

V Vrhpolju imajo ob najetih prostorih za cepljenje in siljenje tudi svojo hladilnico in sodoben rastlinjak, v bližini Lož pa so na hektarju zemljišča pred tremi leti zasadili nov bazni matični vinograd s petinštiridesetimi različnimi kloni in sortami. Med potrjenimi slovenskimi kloni imajo posebno mesto in so najštevilčnejše trte barbera, refošk, rebula, zelen, pinela in malvazija. Vinograd je v celoti zaščiten z mrežo proti toči.

ALENKA TRATNIK