Če Meblo a+a izgubi Ikeo, je po njem

KROMBERK > Načrtovana dokapitalizacija je padla v vodo, od bank, pri katerih so zaprosili za posojila za obratna sredstva, pa so dobili same košarice.

“Dve možni rešitvi sta propadli, manevrskega prostora ni več veliko; rešil bi nas, denimo, strateški partner,” pravi Ocvirk.

Škoda že nastaja

Ne izključuje niti najbolj pesimističnega scenarija, čeprav imajo za prihodnje leto zagotovljene posle, ki bi družbi zagotovili pozitivno poslovanje. “Škoda že nastaja: zaradi težav smo novembra morali delati v manjšem obsegu, to pa lahko ogrozi naše prihodnje posle. Naši računi so občasno blokirani, nimamo dovolj denarja za dobavitelje, delavci so bili nekaj dni na prisilnem dopustu,” pravi Ocvirk.

Za prihodnje leto so načrtovali za štiri milijone evrov prihodkov; z Ikeo imajo podpisano pogodbo, vedno 1,5 milijona evrov, za izdelavo vrtnega pohištva. Švedi so jim pripravljeni dati tudi posojilo, vendar prej le želijo imeti zagotovilo, da obstoj družbe ni ogrožen in da je sposobna poslovati.

Tožili bodo Dars in državo

Ocvirk pravi, da jih na dno vleče milijon evrov, ki jim ga dolgujejo SCT in Vegrad v stečaju: “Zaradi tega manjkajočega milijona evrov smo v 'škarjah' glede kratkoročnih obveznosti in kratkočnih sredstev.”

Meblo a+a ostaja tudi brez 400.000 evrov, ki bi jih moral dobiti za cestno signalizacijo v rondoju Tomačevo. Kot podizvajalci so se obrnili na Dars, a ta je zavrnil njihovo zahtevo za poplačilo.

Tožbo bodo vložili proti Darsu in proti državi. “Dars bi moral poplačati obveznosti do nas. Tožili pa bomo tudi državo kot lastnico Darsa. Ta navsezadnje za avtocestni odsek, ki vključuje rondo Tomačevo, pobira cestnino, mi pa smo ostali brez našega denarja,” še pravi Ocvirk.

Delavcem dolgujejo dve plači

Medtem se v delavce Mebla a+a vse bolj zažira obup. “Naročil in dela v proizvodnji imamo ogromno, plač v celotnih zneskih pa že od septembra ni,” pravijo. Bojijo se izpostavljati, ker so nepovezani in sindikata niti nimajo. Ko so v začetku novembra v obupu prekinili delo, se je čez noč našlo nekaj denarja zgolj za preživetje, pravijo. Potem pa spet nič. “Za jutri je direktor obljubil, da bo nekaj denarja, a tako ne moremo več naprej,” so potožili. Ocvirk priznava, da delavcem dolgujejo že dve plači. “Vem, so v stiski. Izplačujemo jim akontacije od plač, kolikor pač zmoremo.”

A delavcem to ni v veliko tolažbo, še zlasti, ker ni jasno, ali bo podjetje preživelo. “Vodilni pravijo, da nas potaplja milijon evrov, kolikor nam dolguje SCT in drugi gradbeniki. Kaj pa 15 let prej, ko smo poslovali z dobičkom, kje pa je ta denar?” se sprašujejo delavci.

Ocvirk odgovarja, da je družba v zadnjih 10 letih res poslovala uspešno, vendar pa so bili dobički vselej zelo nizki. Med lastniki je kar precej zaposlenih in nekdanjih zaposlenih: ti si za cilj niso zastavljali visokih dobičkov, glede na obseg poslovanja pa je bilo v družbi tudi preveč delavcev. “Ko je obseg poslov lani padel, se je izjemno hitro povečala zadolženost, saj 'rezerve' ni bilo veliko. Ko sem prevzel vodenje družbe, sem se moral takoj lotiti dela, zlasti dogovorov z dobavitelji. Sicer bi bilo še slabše,” ocenjuje Ocvirk.

SONJA RIBOLICA, KATJA GLEŠČIČ