Če ne bi bilo kmetic, bi bili vsi lačni
Jožica Haule s Koroške je letošnja kmetica leta. Naziv, ki ga že nekaj let zapored podeljuje Zveza kmetic Slovenije, želi povrniti ugled in veljavo vlogi ter poklicu. In v družbi spet uveljaviti preprosto spoznanje: če ne bi bilo kmetic, bi bili vsi lačni.
ZAGORJE> Primorkam je pripadla čast, da so izmed njih izbrali prvo, ki se je okitila z nazivom kmetica leta. To je bila Afra Prinčič iz Kozane v Goriških brdih. Še vedno živahna in dejavna se je Afra udeležila tudi tokratne podelitve - v Zagorje se je pripeljala s prijateljicami iz društva žena Prvačina.
Ana Marija Baša, primorska kandidatka
Iz dvorane je bodrila tokratno edino primorsko kandidatko, Ano Marijo Baša iz Dornberka. Anka, kot jo kličejo prijatelji, se je priženila na kmetijo z 250-letno tradicijo, kjer pridelujejo sadje, grozdje in poljščine.
“V svoji zagnanosti in s širokim znanjem na področju kmetijstva in trženja vsa leta v sodelovanju z možem vodi kmetijo in enakovredno opravlja vsa strokovna, fizična in strojna dela,” so članice društva kmečkih žena Dornberk zapisale v prijavo na razpis za izbor kmetice leta.
Anka je bila zelo aktivna tudi v društvu, pripomogla je k uvedbi izobraževalnega programa, ki je mnogim omogočil pridobitev licence za dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Organizirala je tečaje, strokovne ekskurzije in druženja, skrbela za promocijo kraja, njegove dediščine in ponudbe.
Jožica Haule: Naziv je velika čast
Med 18 kandidatkami primorski izbranki tokrat ni uspelo, a kot je poudarila kmetica leta 2010, Jožica Haule:“Ta naziv je zame velika čast, a lahko bi ga dobila vsaka od kandidatk, vsaka od vas, ki sedite v dvorani in vsaka od kmetic, ki so ostale doma.”
Hrano moramo užavati
Podelitev naziva obeležuje mednarodni dan hrane. In je zato tudi priložnost za razmislek o tem, kakšna je v družbi vloga kmetic in kmetov, torej tistih, ki hrano pridelujejo. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je z grenkobo ugotavljal, da Slovenija kljub relativno ugodnim naravnim danostim, ne dosega samooskrbe s hrano. “Med drugo svetovno vojno so imeli v Švici polne trezorje zlata. A pogrešali so žito,” je poudaril minister. Evropa, je še dejal, razume specifike slovenske pridelave hrane in potrebo, da se kmetijske površine ohranjajo tudi na območju nature 2000 ter na gorskih in drugih za kmetijstvo manj ugodnih območjih.
Zemlja bo spet bogastvo
Zakon o kmetijskih zemljiščih, je še dodal, bo ustavil proces razvrednotenja kmetijskih zemljišč in poskrbel, da bodo ta spet postala bogastvo.
Minister Židan si je prislužil hudomušen in izzivalen odgovor lanske kmetice leta, vročekrvne Gorenjke Olge Tičar:“Minister ima prav. Ko smo domov dobili osnovo za izračun davka na nepremičnine, smo šele videli, kako smo premožni. Če človek sedi na takem bogastvu, bo pa ja ponosen, da je kmet.”VH